ALEŠ MIŽIGOJ: Pokoj ga sploh ne zanima Eden takšnih je gotovo Aleš Mižigoj, ki bo pnhodnje leto dopolnil 80 let. Mižigojje nekdanji dolgoletni direktor Medexa, proizvajalca izdelkov iz medu, zdaj pa je svetovalec uprave, ki je sicer v večinski družinski lasti in ga vodi njegova hči Aleša Kandus. Pa ne, da bi svetoval »honorarno«, zraven pa »vlekel« pokojnino! »Rad delam in pokoj me sploh ne zanima! Niti razmišljal nisem o tem,« je odgovoril na vprašanje, kdaj se bo upokojil. V družbi je že 46 let, od tega je bil 30 let direktor, skupaj pa ima že 54 Izt delovne dobe. Prijatelji se držijo za glavo in mu pravijo: »Mižigoj, ti si norec, ker ne greš v pokoj.« »Resje, da denarja ne potrebujem,
a mi delo daje energijo in me drži pokonci,« odgovarja Mižigoj. Ne zdi se mu, da bi mu s starostjo pešale sposobnosti, in dodaja (v čemer lahko najdemo tudi nekaj »EPP«), da k njegovi dobri duševni kondiciji verjetno pnpomore to, da že polovico življenja uživa čebelje pridelke. Sicer pa meni, da je treba imeti tudi starejše na vodilnih mestih. Izkušnje številnih multinacionalk pri zaposlovanju nekoliko starejših vodilnih so pozitivne in prav takšen kader je zelo iskan. »Eno so mladost in ambicije, drugo izkušnje,« še dodaja. Spremlja predvsem dogajanje v Nemčiji, kjer so na vodilnih mestih v nadzornih svetih predvsem starejši gospodi. Tudi samje pred nekaj meseci naredil izpit za certificiranega nadzornika. Sicer pa je aktivnosti, ki ga spremljajo ves dan, toliko, da jih je težko našteti. Je denimo predsednikVeslaškega kluba Ljubljanice, ki bo prihodnje leto praznoval stoletnico: prav zdaj so sredi vročih priprav za gradnjo hangarja sredi Ljubljane. Kot mladeničje rad obul drsalke in se podal na ledeno ploskev v boj za plošček. Strast do hokeja mu je ostala do danes, zdaj je član upravnega odbora Hokejskega kluba Olimpija. Tudi za ploščkom na ledu bi se še z veseljem podil, vendar mu je terapevt svetoval, naj zamenja hokejsko palico za golfsko. Po žogicah za golf zdaj zamahuje z enako strastjo, kot je nekoč s hokejskp palico. Rad se pohvali, da je v izvrstni kondiciji, za kar poskrbi zjutranjo telovadbo. Pravi, da ta ni pogrešljiva, saj mu le tako uspe krotiti izzive dneva Je tudi predsednik nadzornega sveta Društva za zdravje srca in ožilja, Slovenske znanstvene fundacije, Društva slovenskoavstrijskega pnjateljstva, soustanovitelj Hiše eksperimentov in drugo. Njegov dan se začne ob šestih zjutraj in konča nekaj pred polnoqo. Za motp si je vzel citat iz pesmi Življenje ni praznik Simona Gregorčiča: "Dolžan ni samo, karveleva mu stan, kar more, to možje stonti dolžan!« Mižigoj pravi, da je danes in od nekdaj sam svoj šofer. Tudi v socializmu, koje imel vsak direktor svojega šoferja, seje na cesto podal sam. Prevozil je dva milijona kilometrov, zato mu niti danes ni težko iti na potep do denimo Beograda. Medtem ko se država ukvarja s tem, kako podaljšati delovno aktivnost Ijudi za nekaj let, za managerje pogosto velja, da vprašanja o upokojevanju preprosto preslišijo in nadaljujejo naslednjo točko sestanka. Marja Milič DUŠAN KIDRIČ: Oče pokojninske reforme v pokoj le napol Dušan Kidrič z Urada za makroekonomske ana ize in razvoj (Umar), eden od glavnih reformi stov pokojnmskega sistema, je prav tako že izpolnil pogoje za upokojitev, Možnost je nasprotju z Mižigojem tudi izkoristil - vendai le polovično. »Zakaj bi delal osem ur vsak dan, kopa imamševelikbdrugih stvan, kijih morarr opravjti, Imam pa dovolj izkušenj jn znanja, ki jih lahkoševedno posredujem n-ilajšim,« pravi Kidrič, ki s polovičnim delovnim časom pri 63 letih še vedno dela na Umarju in tako tudi s svojim zgledom potrjuje, da verjame v tisto, kar priporoča drugim. Prav v podaljševanju delovne aktivnosti vidi pravi odgovor na pokojninske izzive prihodnosti, saj meni, da ne moremo biti brezbrižni glede tega, kaj bo čezdesetali 15 let. Če bi se zgodilo, da bi vse »baby-boomerske« povojne generacije, ki lahko gredo v pokoj, tudi odšle, bi morale mlajše oziroma prihaja-Joče generacije, ki so v primerjavi z njimi manj številne, za obljubljene pokojnine plačevati veliko več, pojasnjuje. To bi pomenilo, da bi se mladi tudi teže zaposlili, saj bi se od plač odvajali še večji prispevki, kar bi podjetja drago stalo oziroma bi zajezilo rast neto plač. »Edina rešitev za težave s financiranjem pokojnin je, da Ijudje delamo dlje, dlje ne prejemamo pokojnin in dlje plačujemo prispevke,« poziva Kidrič. Na vprašanje, kako bi podaljševanje delovne aktivnosti sprejeli delodajalci, odgovarja, da ne ve, ali bi bili nad idejo navdušeni ali ne. Nekaterim delodajalcem zmanjkuje delovne sile, drugi pa jo imajo preveč. Prvi so zainteresirani, da zaposleni ostanejo, drugi pa bi uporabili upokojevanje za zmanjšanje in pomlajevanje delovne sile, kar prinaša verjetno nižje stroške dela, vendarje skrajnost škodljiva, saj temeljj na kratkovidnosti. Z daljšo delovno dobo se nabere veliko izkušenj, ki jih ni mogoče pridobiti v šoli oziroma v praksi čez noč. Še posebno v intelektualnih poklicih velja, da je potrebna prava kombinacija zagnanosti in izkušenj. Zagnanost brez izkušenj ali nasprotno ne vodi do uspehov. Oboje je treba spojiti. JANEZ BOHORIČ: V pokoj pri 69-ih? »Mogoče.« Tega seje v dolgoletni karieri naučil tudi Janez Bohorič, 65-letni predsednikupravekranjskeSave. Pravzapravseje njegova poklicna potzačela in se bo, kot kaže, tudi končala prav v Savi. Bohoriču namreč poteče mandat leta 2011. Takrat bo star 69 let in kot pravi, bo takrat »zelo verjetno šel v pokoj. Spomnimo se, da bi lahko šel že predlani, ko muje potekel prejšnji mandat, a sije raje pustil podeliti novega. Kranjskemu holdinguje zvest že 41 let, z izjemo šestih let v devetdesetih letih, ko je bil podpredsednik tedanje slovenske vlade. Kaj bo počel po izteku mandata, še ne razmišlja. Ideja, da bi »migal« v poslovnem pomenu tudi, ko se bo upokojil, se mu zdi vabljiva. Ne oporeka, da bi nekatere sposobnosti s staranjem lahko upadle, meni pa, dajihje mogočevečinoma nadomestiti z izkušnjami oziroma »kilometrino«. Dodaja, da so si Ijudje različni, zato starost Da je nekaterim težko pustiti vajeti iz rok, dokazu-Je tudi 73-letni Miloš Kovačič, dolgoletni pivi mož novomeške Krke, kije uradno upokojenec komaj tretje leto. Z dolenjskim farmacevtom je bil povezan 40 let, od tega kar polovico časa kot vrhovni vodja. Od fotelja predsednika uprave seje poslovil tri mesece po tem, koje dopolnil 70 let, Njegov predhodnik in idejni oče Krke Boris Andrijaničje, kpt seje izrazil Kovačič, »teral« do 74. leta. Kovačič je torej delal še osem let po tem, koje izpolnil pogoje za pokoj, predvsem zato, kerje želel končati pro grame, ki sojih pripravljali, karje bilo pomembneje od misli na ležernp življenje. »Krkajevzadnjih letih mojega delovanja načrtovala gradnjo kar nekaj tovarn v tujini, predvsem v Rusiji, na Poljskem in Hrvaškem, ter ne nazadnje povečevanje zmogljivosti doma.« Sicer se ne more strinjati s tem, da s starostjo začnejo pešati nekatere sposobnosti. Pravi, da je, »če to trdijo mladi, jasno, saj čakajo, da bodo prišli na želene položaje.« Meni, da je za Slovenijo pomembno, da razvije kakovosten srednji management, pri čemer starost ni pomembna. Ne glede na to, je dober manager tisti, ki ima pogum, znanje, prave infprmacije in odločnost. Kovačiča smo ujeli, medtem ko je užival na hrvaškem otoku Cres, kjer ima vikend. Pravi, da je bil, ko je vodil Krko, na dopustu največ teden dni na leto. Zdaj ko je v pokoju in ko je dal vse aktivnosti in zadolžitve na stran, si večkrat privošči počitnjkovanje. Do lanije sicer še sedel v številnih nadzprnih svetih pri nas in tudi na Poljskem, Hrvaškem in v Rusiji. Tudi danes se ne brani dela za tiste, ki ga pptrebujejo. Tako ostaja aktiven predvsem na ruskem trgu, do katerega čuti Ijubezen, saj je tam v 40. letih dosegel ekonomsko in strokovno največ. »Ruski trgje specifičen, saj moraš, če hočeš denimo zgraditi tovarno ali prodreti z izdelkom, imeti predvsem dobre osebne stike in jaz Jih imam.« Za lobiranje je verjetno eden z enako samozavestjo, kot se je spominjamo iz njegovih direktorskih časov. Zdaj svetuje pn gradnji moskovskega hotela, ki ga bo postavil Janez Škrabec, astnik podjetja Riko, za katerega pravi, daje odličen lobist. Sicer pa, tako pravi, vsak dan prejema klice podjetnikov ali managerjev, ki želijo ali odpreti trgovino ali zgraditi tovarno v Rusiji. MILOŠ KOVAČIČ: Telefon mu zvoni še pri 73 letih različnovplivananje.Spodbujanjedaljšedelovne aktivnosti s pomočjo nagrajevanja zvišjo pokojnino se mu zdi dobra zamisel, saj bi, kot pravi, lahko prinesla multiplikativne učinke na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Na vprašanje, ali bi zaposlili 60 ali več let starega managerja, pravi, da je sprejemljiva meja starosti zaposlenega zelo relativna in individualna stvar. »Srečujemo 'mladeniče' pri šestdesetih letih in 'starčke' pri štiridesetih, zato bi se o tem odločal, ko bi človeka spoznal in bi lahko realno ocenil koristi in tveganja takšne zaposlitve,« pojasnjuje. Sam je sicer strasten športnik. Večino prostega časa preživi na golfskih igriščih, pohajkuje po hribih, zjadri premaguje valove, s smučmi se spušča s strmin in podobno. Dobro kondicijsko pnpravljenost potrebuje zato, da opravi vse aktivnosti. Poleg tega, da vodi Savo, sedi v upravnem odboru Združenja managerje predsednik skupščine GZS, je član nadzornega sveta Merkurja in Bolnišnice Golnik, če naštejemo le najpomembnejšeod njegovih položajev. Da nekateri preprosto niso zreli za lagodni upokojenski vsakdan, dokazuje tudi Miran Mejak, dolgoletni vodja nadzornega sveta naftnega trgovca Petrola in z 80 leti naš najstarejši sogovornik. Ko je njegovo mesto v NS Petrola prevzel Jože Zagožen, Je bil sicer star 78 let. Čeprav je upokojen, ostaja še precej aktiven, med drugim tudi kot član Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Pred dobrega pol leta je zakrožil celo predlog, da naj bi se vrnil v nadzorni svet Petrola, tokrat kot predstavnik malih delničarjev, kar se pozneje ni zgodilo. Bil je tudi dolgoletni predsednik Združenja seniorjev Slovenije, ki se zavzema tudi za to, da bi managerje v pokoju angažirali na raznih projektih, saj je po Mejakovih besedah »takšen prenos znanja in izkušenj v podjetja pomemben«. Vedno rad poklepeta o gospodarskih dogajanjih. Komentira, da je Slovenija kljub rekordni gospodarski rasti, ki je bila letos 7,2-odstotna, še vedno preveč zadolžena, Meni, da je «gradbeništvo tisto, ki dviguje rast, a se, kot vemo, gradbinci radi zadolžujejo«. Tudi to, da je sprememba pokojninske zakonodaje na »stand-byu«, ni ravno navdušujoče, dodaja in meni, da sedanji pokojninski sistem ne bo zdržal. Spremembe so potrebne, nastajajo pa naj postopno, še svetuje. MIRAN MEJAK: Vse pod nadzorom kot nekoč
Medij: Manager
Avtorji: Milič Marja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 04. 07. 2007
Stran: 61
