TV SLOVENIJA 1, 10.02.2015, DNEVNIK, 19.02
Posnetek si lahko ogledate na naslednji povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174319119
MANICA J. AMBROŽIČ: Kot kaže, je velika sanacija slovenskih sistemskih bank potekala na sumljiv način. Država je banke izdatno dokapitalizirala konec leta 2013 in ob tem razlastila imetnike podrejenih obveznic in male delničarje. Na dan pa prihajajo dokumenti in pričevanja, ki Banko Slovenije bremenijo, da je za to prirejala datume in podatke o kapitalski ustreznosti bank. VIKI TWRDY: Naši viri trdijo, da je na Banki Slovenije v sredo 18 decembra 2013 vladalo izredno stanje. Povod: seja ustavnega sodišča, da na ta dan odloči o začasnem zadržanju novele zakona o bančništvu, ki je bila zakonska podlaga za izbris. Banki Slovenije se je zaradi tega očitno mudilo, med Brusljem in Ljubljano naj bi pregorevale telefonske žice. Evropska komisija je še isti dan izdala dovoljenje za državno pomoč. Kot je razvidno iz tega dokumenta je centralna banka svojo odločitev za izbris datirala z dnem pred bruseljskim dovoljenjem, na katerega pa se je v sami odločbi sklicevala. Po naših neuradnih informacijah naj bi sicer Banka Slovenije izbris podrejencev načrtovala med 20 in 22 decembrom. KRISTJAN VERBIČ (Društvo malih delničarjev): V kolikor je vsaj ščepec tega res in mi vemo, da je res vse, potem bi se že včeraj morala na izredni seji sestati vlada in ukrepati, kajti vodstvo Banke Slovenije, kakršno je, ob vseh teh ravnanjih, dela v temu momentu nadaljevalno škodo.
TWRDY: A pravi misterij predstavlja nenavadno vrednotenje bilanc bank, da je Slovenija s strani Evropske komisije dobila dovoljenje za državno pomoč, je morala izkazati kapitalsko podhranjenost sistemskih bank. Komisija naj bi breme reševanja bank na vsak način želela prevaliti tudi na imetnike vrednostnih papirju, zato je vztrajala pri izbrisu, ki pa je bil zakonsko mogoč le ob negativnem kapitalu bank. Dve reviziji, ki sta še danes strogo varovani in skriti pred javnostjo, naj bi najslabše možno ovrednotili bilance domačih bank, s tem naj bi Banka Slovenije dobila zakonsko podlago za izbris. Samo po sebi je zgovorno že to, da naj bi zunanji revizijski hiši, ki naj bi delovali po navodilu naročnika, v izogib odgovornosti navedli, da odstopata od veljavnih revizijskih standardov.
MIHA KUNIČ (odvetnik razlaščencev): Oni sistematično delajo na tem, da podatki ne bi hodili v javnost, in to taki podatki, pri katerih bi jih javnost morala vedeti.
TWRDY: Kot zanimivo, izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic v primeru NLB nista želela podpisati ne guverner ne takratni finančni minister. V to naj bi namočila takratnega državnega sekretarja Mauka, ki naj bi v zameno pol leta kasneje dobil dobro plačano službo v Londonu. Viceguverner Fabjan pa je ob podpisu izjave navedel celo uro 11.25, v primeru, da ga s svojo odločitvijo na tisto vročo decembrsko sredo ne prehiti ustavno sodišče. Na Banki Slovenije trdijo, da so ravnali zakonito in čakajo na presojo sodišča.
J. AMBROŽIČ: Na enakih ugotovitvah temeljijo številne tožbe in ovadbe, ki so jih proti Banki Slovenije in poslovnim bankam vložili mali delničarjiin razlaščeni imetniki podrejenih obveznic. Potrdil jih je tudi neimenovani žvižgač iz Banke Slovenije, s katerim se je pogovarjal kolumnist časnika Finance, Tadej Kotnik. Kotnik je spregovoril tudi za našo televizijo.
FLORJAN ZUPAN: Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov obveznic se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev.
TADEJ KOTNIK (razlaščeni lastnik obveznic): Šlo je za to, da sem razkril en pogovor oziroma tolikšen del tega pogovora, kolikor mi ga je bilo dovoljeno razkriti in to je to, kar sem v tej fazi pripravljen, v članku, kar je zapisano, to zagovarjam, za tem stojim, dodatnih stvari pa ne bi razkrival, ker bi potreboval avtorizacijo vira teh informacij.
ZUPAN: Odvetniki malih delničarjev pa potrjujejo navedbe Kotnika.
KUNIČ: Že februarja lanskega leta smo ustavnemu sodišču navedli isto dokaze, katere smo zbrali in potrjujejo in dokazujejo, da so navedbe gospoda Kotnika absolutno resnične.
ZUPAN: Banka Slovenije je razlastila za skoraj 600 milijonov evrov obveznic in več kot 100 tisoč delničarjev, zato se vrstijo ovadbe in tožbe. Društvo malih delničarjev je včeraj tako v zvezi s tem na policijo vložilo tudi zahtevo za preiskavo po uradni dolžnosti in naznanilo sum storitve kaznivega dejanja, zahtevajo uvedbo preiskave zoper Banko Slovenije.
Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Zupan Florjan,Twrdy Viki
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dnevnik
Datum: 10. 02. 2015
Termin: 19:02
Trajanje:4