Matlaž Polanlč_______ UUBUANA - Evropska direktiva Mifid, ki jo bomo morali do novembra uvesti v svojo zakonodajo, bo temeljito uredila finančne trge v vsej Evropski uniji. Direktiva bo na finančne trge prinesla večjo konkurenco na vseh nivojih, in sicer od borznoposredniških hiš, investicijskih družb, borz do poravnave in kraja sklepanja poslov. Zaradi direktive Mifid kratkoročno velikih sprememb v strukturi trgov EU, kot pojasnjuje član uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa, ne bo, dolgoročno bo velik pritisk predvsem na bolj lokalno usmerjene borznoposredniške hiše in borze, ki bodo morale ponuditi zelo konkurenčne storitve. »Ena možnost je, da bodo v roku od pet do
deset let v Evropi le dve ali tri borze, pod katerimi bo manjša skupina velikih bank, ki že sedaj ustvari okoli polovico vsega prometa v Evropi. Pod temi bankami bo od 20 do 30 bank, ki bodo delovale kot neke vrste vzdrževalci trga za vse pomembne finančne produkte EU, manjše in srednje borzne hiše, kot so v Sloveniji, bodo večino svojih poslov s temi produkti izvrševale predvsem prek njih,« pojasnjuje Šketa. Mifld bo povečal tudi preglednost pri poročanju, saj bodo morale družbe, Id kotirajo na Ljubljanski borzi, polletno poročati o svojem poslovanju, četrtletno bodo morale uprave družb objaviti najmanj izjavo o poslovanju. Četrtletno jim ne bo treba objaviti celotnih bilanc, temveč bodo morale razkriti le temeljne kazalnike poslovanja. Zato je mogoče predvidevati, da bodo prosti trg zapustila predvsem nekatera manjša podjetja, za katera bi bilo tovrstno poročanje ali prevelik finančni zalogaj ali si ne bi želela medletno razkrivati podatkov o poslovanju. Agencija za trg vrednostnih papirjevbo kot regulator dobila večjo vlogo, že letosjulija bo morala objaviti seznam likvidnih vrednostnih papirjev. Z najlikvldnejšimi slovenskimi delnicami se bo lahko trgovalo tudi na preostalih evropskih borzah, na kar sami izdajatelji ne bodo imeli vpliva. »Širše kriterije za zdaj izpolnjuje le Krka, vendar se ji bodo po vsej verjetnosti pridružila še štiri najlikvidnejša podjetja, saj direktiva dopušča možnost, da se kot likvidne opredeli delnice najvefi petih dmžb iz posamezne države, ki kriterija likvidnosti ne izpolnjujejo,« pojasnjuje Sketa. »Ravno ti vrednostni papirji so najbolj zanimivi za trgovanje na nivoju EU m obstaja možnost, da naša infrastruktura, kot jo sedaj v delu omejuje obstoječi predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, ne bo všeč tujim institucionalnim vlagateljem in bodo del medsebojnih transakcij raje izvedli v tujini, bodisi na frankfurtski, londonski ali dunajski borzi,« pravi Šketa. matjaz.polanic@dnevnik.si Na LJubljanski borzi pod vodstvom Marka Simonetija (desno) se bojijo, da naša infrastruktura, kot jo sedaj v delu omejuje obstoječi predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, ne bo vsec tujim " institucionalnim investitorjem. Član uprave Ljubljanske borze Andrej Sketa (levo) pravi, da bodo ti lahko del medsebojnih transakcij izvedli na tujih borzah, s čimer bi se lahko znižala tudi likvldnost na naši borzi. Na tujih borzah se bo lahko trgovalo z delnicami do največ petih slovenskih druib, ki ne bodo izpolnjevale kriterijev likvidnosti. Krka na primer izpolnjme le širše kriterije likvidnosti, o~jih pa ne. Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika Na tretjem trgu tudi Zavarovalnica Triglav in tuje družbe Sprejem ilirektive Mifid bo omogočil tudi vzpostavitev tako imersovanega tretjega trga, kjer se bo lahko Irgovalo z delnicaini družb, ki so bile bodisi umaknjene s trga bodisi se na borzi z njimi sploh nikoli ni trgovalo. Na tretjein trgu se bo lahko trgovalo tudi z delnicami tujih izdajateljev, za kar ne bo treba pridobiti soglasja izdajatelja, temveč bo moral obstajati le intcres za to, omogočena bo morala biti poravnava poslov. Vendar poznavalci opozarjajo, da bodo murali biti pogoji jasni, da jih bodo borzne hise lahko izpolnile, hkrati pa brcz vsakršnega sodelovanja s strani izdajatelja tudi np bo šlo. Veliko zaninianja bi bilo po mnenju borznih poznavalcev za delnice nekaterih večjih balkanskih družb, kar bi laliko izkoristile predvsem slovenske borzne hiše, katerih stranke z njimi irgujejo v večjem obsegu. Borzne hiše, ki bi omogočile trgovaiije s temi delnicanii na tretjem trgu, bi svojim strankam opazneje znižale stroške, pridobile nove slranke, ki bi jih tovrstna storitev zanimala, prav tako hi jiin to omogočilo tudi alternativni zaslužek, saj bi lahko delovale kot neke vrste vzdrževalec likvidnosli. Med družbami, ki se bodo gotovo znašle na tretjem trgu sta predvsem Zavarovalnica Triglav in Perutnina Ptuj, ki imata (prva) 34.000 in (druga) dobrih 12.000 malih delničarjev, ki jim do sedaj ni bilo omogočeno Iransparentno trgovanje z njihovimi lastniškimi deleži. Da se z delnicaini družbe, kot je Zavarovalnica Triglav, ne trguje na borzi, je kot svetovni unikum v zadnjem intervjujii za Dnevnik označil tudi predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 10. 05. 2007
Stran: 22
