• Medij: Finance
  • Datum objave: četrtek, 18.05.2023

FINANCE VLAGATELJ MAKS

Pred današnjo skupščino Petrola sem se zazrl v koledarje slovenskih borznih družb, zbral datume skupščin ter si naredil seznam stvari, na katere bom na skupščinah pozoren. Ugotavljam, da je pričakovati pestre zbore lastnikov ter da kaže prisluhniti upravam, kako razrešujejo specifične izzive.

18. maj: V Petrolu pozitivno presenetili s predlogom delitve dobička

Petrolje v zadnjem letu imel kar trrskupščine delničarjev. Na redni aprilski so po pričakovanjih izglasovali najvišjo dividendo doslej (30 evrov bruto na delnico pred cepitvijo ene delnice na 20 delov, kar pomeni 1,50 evra na delnico). Po lanski izgubi v višini 2,7 milijona evrov seje zdelo, da od družbe ne gre pričakovati izplačila dividend. Vsaj brez kakšnega ugodnega signala glede odškodnine zaradi škod, ki jih je Petrol utrpel zaradi omejevanja cen. Tako je tudi na januarski skupščini dejal eden večjih delničarjev Dari Južna: »Če bo rezultat takšen, kot se zdi danes, potem uprava in nadzorni svet po mojem mnenju ne bosta predlagala dividend, ker zanje ni podlage.

Sam sem bil kar malo presenečen, ko so nadzorniki in uprava v aprilskem sklicu skupščine predlagali 0,7 evra dividende na delnico (kar je približno polovica lanske dividende).

Na skupščini bom še pozoren na informacije glede odškodnin ter na morebitne informacije o reševanju lanskih težav z Geoplinom.

5. junij: Dividende Save Re letos solidne, kaj pa dolgoročno?

Na skupščini bo najverjetneje sprejet predlog uprave in nadzornikov, ki predlagajo izplačilo 1,60 evra bruto dividende. Od številnih domačih družb smo vajeni, da za izplačila dividend namenijo dobro polovico dobička skupine minulega leta, predlagani delež pri Savi Re pa je 36 odstotkov, kar ravno ne navduši. Je pa spodbuden trend rasti- predlagana dividenda bo sedem odstotkov višja od lanske rekordne in bi pri sedanjem tečaju pomenila šestodstotno dividendno donosnost.

Če je čisti dobiček Save Re v razburljivem letu soliden- za rekordnim izidom prejšnjega leta so zaostali za 11 odstotkov in pod črto ustvarili 68, 2 milijona dobička -, pa je ob rastočih obrestnih merah treba upoštevati vpliv tega na cene obveznic, kar se občuti v tanjšanju kapitala. V obrazložitvi predloga višine dividende je uprava poudarila, daje »pri oblikovanju predloga družba upoštevala tudi preostale okoliščine, kot so ocenjena višina presežka primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim solventnostnim kapitalom v okviru ureditve Solventnost II«, in ravno te zahteve bi utegnile v prihodnje krojiti izplačila dividend.

Glede na položaj zavarovalnic, predvsem na domačem trgu, in uspešnost dvigovanja premij se osnovna dejavnost zdi solidna, negativni vpliv rastočih obrestnih mer na bilanco stanja pa se bo verjetno pokazal šele čez čas.

6. junij: Kako bo izpad dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja krojil izkaze Zavarovalnice Triglav

Uprava in nadzorniki največje zavarovalnice predlagajo, da se krepka polovica lanskega dobička, kije znašal 110 milijonov evrov (sicer tri milijone evrov manj kot leto prej), nameni za izplačilo dividend, kar po predlogu znese 2,50 evra bruto dividende. To je sicer za spoznanje manj, kot so v naši anketi pred dvema mesecema pričakovali analitiki in upravitelji (mediana napovedi je znašala 2,70 evra).

Kot na skupščini Save Re bom tudi na skupščini Zavarovalnice Triglav pozoren na to, kako višje obrestne mere »kurijo« kapital zavarovalnice, ter si poskušal na podlagi tega ustvariti sliko, kaj to pomeni za prihodnja izplačila dividend. Namreč, zavarovalnice morajo pri izplačilih upoštevati kazalnike solventnosti, ti pa utegnejo biti pod pritiskom.

Če se mi pri Savi Re dozdeva, daje osnovna dejavnost v dobrem položaju, pa se pri največji zavarovalni skupini zapleta zaradi zamrznitve cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Bojim se, da bi se ponovila izkušnja s Petrolom, ki je bil ob posegu politike v cene ob celoten dobiček, epilog pa še danes ni znan. Z zanimanjem bom spremljal, kako se bo uprava lotila hranjenja interesa delničarjev. So pa že sporočili, da se dobiček (načrtovanje bil med 95 in 110 milijoni evrov) zaradi zamrznitve premij lahko zmanjša za okoli 25 do 40 odstotkov.

14. junij: Je še kaj upanja za dividende Cinkarne?

Cinkarna Celje je v zadnjih letih delničarje navadila na precej visoke dividende. Tudi za letos so analitiki napovedovali bogato dividendo, lanski dobiček je bil namreč rekorden. Nato pa presenečenje: ker je bila Cinkarna deležna državne pomoči zaradi visokih cen energentov, letos ne sme izplačati dividend, sicer ji grozi, da bo morala državi vrniti od pet do sedem milijonov evrov.

Zdaj je na lastnikih, da pretehtajo: ali dividenda letos, Cinkarna pa vrača državno pomoč, ali dividenda prihodnje leto. Največji delničar je s 24,4 odstotnim deležem državni SDH, nekaj več kot 20 odstotkov delnic ima Modra zavarovalnica.

Zanimivo, nasprotne predloge za skupščino sta dali obe združenji malih delničarjev- VZMD predlaga, naj družba dividende (tri evre bruto na delnico) izplača takoj po novem letu in se izgone vračilu državne pomoči, MDS pa, naj državno pomoč vrne in izplača dividendo že junija (2,77 evra bruto). Na skupščini se bo odločalo tudi o programu odkupa lastnih delnic (cena ne sme biti nižja od 14 in višja od 29 evrov na delnico), a ker je družba prejela državno pomoč, lastnih delnic v tem letu ne bo mogla odkupovati.

Pod črto: vsekakor je pričakovati zanimivo skupščino, pričakujem, da bo uprava rekla še kakšno tudi o poslovanju v tem letu- rezultati prvega četrtletja so glede na lani pokazali precejšen upad prihodkov in dobička.

16. junij: In kaj z dividendo Telekoma? Kako bo odigrala država?

Pri Telekomu so razmere enake kot pri Cinkarni: družba je v preteklosti izplačevala solidne dividende, letos pa presenetila, da lanskega bilančnega dobička v višini 40 milijonov evrov ne bi delili. Razlog je enak, družba je prejemnica državne pomoči zaradi dragih energentov, izplačilo dividende bi pomenilo, da mora državi vrniti 3,8 milijona evrov. Uprava je hkrati napovedala, da si bo prizadevala v prihodnjem letu izplačati šest evrov bruto dividende na delnico.

Tudi tukaj bom z zanimanjem spremljal, kako bodo odigrali največji lastniki. Država ima v Telekomu večino in seveda meje prešinilo: je mogoče, da država doseže vračilo pomoči in še izplačilo dividend in torej proračun dobi dvakrat? Potem sem še enkrat pogledal predlagane sklepe in ugotovil, da sta jih pripravila uprava in nadzorni svet Telekoma.

Prvi nadzornik pa je Žiga Debeljak, šef državnega SDH. Je moj prvi preblisk torej na bolj trhlih temeljih? Odgovora nimam, se bom pa skupščine gotovo udeležil in o dogajanju poročal v živo.

19. junij: Je dobro prvo četrtletje znamenje nove pomladi za NLB?

NLB se je odločila, da bo dividende plačevala dvakrat na leto. Kot mi razlagajo borzni mački, je to praksa, kije na zahodu dobro sprejeta, saj smo vlagatelji pogosteje priča izplačilom, namesto da bi sredstva ležala na računih družbe do izplačila. Po drugi strani pa je pri manjših zneskih nerodno, ker mi borzni posredniki dvakrat obračunajo provizijo. Ne vem še, ali naj to odločitev pozdravim ali ne. No, v danih razmerah name nima vpliva, saj je moj portfelj za zdaj še prazen.

Če sklepam po predlogu izplačila 2,75 evra bruto dividende na delnico, se uprava drži pred letom dni napovedanega načrta, da bi med letoma 2022 in 2025 delničaijem izplačala skoraj pol milijarde evrov dividend. Še eno takšno izplačilo lahko pričakujemo letos, skupno torej delitev 110 milijonov evrov dobička (ob lanski pripojitvi Sberbank, kar je imelo računovodsko gledano velik vpliv na rezultat, je čisti dobiček znašal 446,9 milijona evrov).

Je pa skupina NLB zgolj v prvem letošnjem četrtletju ustvarila dobiček, večji od letos načrtovanega izplačila dividend. Po zaslugi ugodnega vpliva višjih obrestnih mer je rezultat znašal 120,1 milijona evrov, čiste obresti so medletno zvišali za kar 66 odstotkov, na 179 milijonov evrov. Na skupščini me bodo sama ušesa, kako vzdržni so ti obrestni prihodki.

Zanimivo pa bo tudi spremljati glasovanje o novih nadzornikih. Po predlogu bi v nadzornem svetu po novem sedela dva nekdanja vodilna iz SKB (Cvetka Selšek in AndreMarc PrudentToccanier), poleg njiju pa bodo delničarji odločali še o novem mandatu zdajšnjih nadzornikov Shrenika Dhirajlale Davde in Marka Williama Lana Richardsa. Poznavalci razlagajo, da takšna sestava ni ravno po godu države, kije 25 odstotna lastnica banke.

6. julij: Lahko Krka še enkrat več navduši s polletnimi rezultati?

Obisk skupščine Krke se mi zdi še posebej koristen za razumevanje dogajanja v družbi, ker uprava tradicionalno, nekaj dni po končanem polletju, predstavi svežo oceno poslovanja v minulih šestih mesecih (in ne zgolj predstavlja podatke, kijih glavnina delničarjev pozna, kot je praksa na drugih skupščinah). Predsednik uprave Jože Colarič v govoru navadno osvetli izzive, ki jih imajo, ter kako jih naslavljajo. Na zadnjih skupščinah je vselej prijetno presenetil delničarje z rekordnimi rezultati v oteženem gospodarskem okolju. Za letos načrtujejo 300 milijonov čistega dobička, medtem ko so lani pod črto ustvarili 363,6 milijona evrov.

Letos me bo poleg standardnih podatkov iz izkazov uspeha predvsem zanimalo, kaj se dogaja z njihovim poslovanjem v Rusiji, kako uspešni so pri prenašanju rastočih stroškov na kupce (predvsem zdravstvene blagajne) ter kaj se dogaja z investicijami. Pozoren bom na morebitne namigeglede morebitnih prevzemov, predvsem govoric okoli nakupa polovičnega deleža indijskega farmacevta Unichem Laboratories.

V skladu z minulo prakso nasprotnih predlogov ne pričakujem. Pri dividendah bo vse drugega kot skoraj soglasna podpora delitvi 6,60 evra bruto na delnico (oziroma 204 milijone evrov, kar je nekaj manj kot polovica denarne blazine ob koncu minulega leta) veliko presenečenje. Če bo izglasovana takšna dividenda, bodo za delitev dobička 24. zapored namenili več kot leto prej.

Junij: V Luki Koper se obetajo rekordne dividende

Luka Koper sklica skupščine še ni objavila, glede na finančni koledar družbe bo potekala enkrat junija. So pa že objavili predlog dividende, ob katerem se delničaijem lahko smeji- izplačati nameravajo 2,5 evra bruto na delnico (lani 1,14), kar ob trenutni borzni ceni pomeni 8,5 odstotno dividendno donosnost. Delnica je sicer od objave predloga dividende pridobila 12 odstotkov.

Vse to se sliši krasno, a na skupščini bom z zanimanjem prisluhnil tudi informacijam o letošnjem poslovanju, minulo leto je bilo za Luko namreč zares izjemno, deloma so za to zaslužni tudi zamaški v dobavnih verigah.

Koga bom še imel na radarju? Equinox in Unior

V sredini junija bo druga letošnja skupščina družbe Equinox Nepremičnine. Medtem ko so na prvi, ki je bila januarja, lastniki odločali o dividendah in programu odkupa lastnih delnic, je tokratna bolj tehnične narave- podelitev razrešnice direktorju in upravnemu odboru ter potrditev letnega poročila. Julija bo predvidoma skupščina zreškega Uniorja (sklica še ni). Gre za družbo, ki je imela v preteklosti precej težav z zadolženostjo, pred kratkim je z bankami sklenil reprogram posojil, ob tem so sporočili, da bo morala družba prilagoditi dividendno politiko. To najverjetneje pomeni, da dividend (še naprej) ne bo.