MAJA GRGIČ Pribliznosoo nekdanjih in sedanjih koroških železarskih delavcevje vponedeljekpred sedežem vlade v svojem prepoznavnem udamem slogu bučno protestiralo zaradi nestrinjanja z načinom nedavne privatizacije Slovenske industrijejelda (Sij) in zahtevalo pravično poptačilo. Kot kaže, so koroški mali delničarji. združeni vDružbopooblaščenko Ravne (DPR), ki tožijo drzavo prav zaradi privatizacije Sija, v drzavni zborpa nanteravajo vložiti tudi dopolnitev dveh železarskih zakonov, sklenili, da bodo streljali iz vseh topov. DPR za dober odstotek delnicSija še vedno zahteva od države predvsem petinski delež v ravenskih družbah Metal in Noži ali 112,4 milijona evrov
odSkodnine, privatizacijska cena za delnico Sijd, kijim jo zdajponuja skupina Koks, bi morala bitipo njihovi cenitvi skoraj trikrat višja. Izhajajo izpreprostega izračuna, da So leta 1998 dobili delnice Sijapo nominalni vrednosti 100.000 takratnih tolarfev, danes pajim zanjoponujajo samo 45.707 tolarjev oziroma 190,73 evra. Po tej logiki bi imelijeklarji v delnicah Sija Se za dobrih 12 milijon6v evrov premalo izplačanih plač in lastniških certifikatov, s prodajo Koksu pa bi iztržili 5,6 milijona evrov. Torej polovico manj -ata slika 5e zdaleč ni tako čmo-bela, kakor se zdi na prvi pogled. Železarji so v začetkudevetdesetih letz odpovedovanjem določnemu delu plač nedvomno prispevali k sanaciji slovenskih železam. Vendar brezpomoči države, kije takrat menda neposredno zagotavljala denar tudi za znižane plače in v to industrijo prejSnje desetletje vložila 500 milijonov evrov davkoplačevalskega ilenarja, torej blizu 500 evrov na delnico Sija, železarske družbe zelo verjetno sploh ne bipreživele in danes za delnico Sija ne bi bilo mogoče iztržiti nič. Poleg tega so tako na KoroSkem in Gorenjskem ohranili delovna mesta,jeklamepa znovapostajajopomembna industrija, kiprispeva k razvoju regij. Res je, dasoposamezniki, kisopoplačiloprenizkihplačzahtevalina sodišču, iztrzili bistveno več, a cena zamujenepriložnostipač ne more biti merito. Nerazumljivo je tudi trmasto vztrajanjeDPR, da najjim država zamenja delnice Sijazapetinska deleža v dveh hčerinskih družbah. Preostalih 80 odstotkov hčerinskih družb obvladuje en lastnik - Sij, zato pooblaSčenka ne bi imela večjega vpliva naposlovanje družb, vprašanjepaje tudi, ali m kdaj bi sploh naSla kupca za ta delež. Vsaj nekateri od skoraj Sest tisoč nekdanjih in sedanjihjeklarjev bi si verjetno želeli, da bi od delnic DPR v njihovih žepih zaSelestel tudi kak konkreten evro. Vlada sejeklarskega rožljanja, kot kaže, ni ustrašila. NJeni predstavniki so vponedeljek dalijasno vedeti, da trdno stojijo za izpeljano privatizacijo Sija m daje odločitev o sprejetju Koksove ponudbe v rokah Sijevih malih delničarjih. 0 tem, ali bodo Sijeve delnice prodali Koksu aline, bodo na skupščini DPR sUepali v začetku julija. Drugi mali delničarji Sija, večinoma državne družbe, bodo rusko ponudbo brzkone sprejeli, k temu se nagibajo tudijeklarski kolegi z Jesenic in iz Štor. Tistim, kije ne bodo, Se vedno ostane iskanjepravice po sodni in drugih poteh, kar utegne biti zelo dolgotrajno - in vprašanjeje, ali bodo te zapoznele topovske krogle sploh zadele cilj.
Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 13. 06. 2007
Stran: 5
