RA SLOVENIJA 1, 14.07.2007, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 07.00
Državni zbor je sinoči končal redno zasedanje in jutri se za poslance uradno začenjajo počitnice. Včeraj so dokončno potrdili zakon o službi v Slovenski vojski, ki naj bi določil temelje za učinkovito opravljanje vojaške službe in zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, ki naj bi bolje varoval male delničarje. Najdlje, kar 10 ur in pol, pa so razpravljali o treh zakonih, ki utirajo pot ustanovitvi pokrajin in so delna podlaga zanjo. Potrdili so jih kot primerne za nadaljnjo obravnavo, jeseni pa bodo morali poslanci sprejeti še nekaj drugih aktov. Marjan Rogelj.
MARJAN ROGELJ: V prvem branju so torej sprejeti zakoni o pokrajinah, o volitvah v njih in o njihovem financiranju. Tako je v Državnem zboru steklo sklepno dejanje projekta, ki se je začel že pred desetletjem in ga bo parlament jeseni še dograjeval, saj so za celovito pravno podlago za ustanovitev 14-ih pokrajin potrebni še trije zakoni. Med njimi poseben pomemben o ustanovitvi pokrajin, da bomo vedeli za njihovo velikost, območje in denimo sedeže. Zagotovo gre za enega ta čas najpomembnejših notranje političnih vprašanj, ki mu bo do konca leta, ko naj bi bila zakonodaja sprejeta, veljalo še veliko političnih moči in koalicijsko-opozicijskih prepričevanj. Toliko prej, ker naj bi pokrajine zaživele že leta 2009, ko naj bi prebivalci v 14-ih novih organizacijskih enotah, ki pomenijo drugo raven lokalne samouprave, začeli uresničevati svoje razvojne cilje. Prav razvoj je eden bistvenih pogojev za njihovo ustanovitev, da bi dosegli enakomeren napredek vseh delov države. Zdaj je razvojna razlika med osrednjo slovensko regijo in manj razvitim Prekmurjem 1:20, česar pa brez pokrajin in decentralizacije ni mogoče zmanjšati. Razvoj in večji vpliv ljudi na svoje lastno okolje in prihodnost pomenita uveljavitev drugačnega, bolj pozitivnega upravljanja z državo. Žal pa prinašata v primeru pokrajin številna vprašanja, ki so na seji ostala odprta in bodo torišče prerekanj tudi v jeseni. Kakšne pristojnosti naj ima pokrajina, ali jih bo res 14 ali manj, kot predlaga stroka? Bodo dovolj velike, da bodo kos obveznostim in zbrale kadre za njihovo uresničitev? Kako bo urejeno financiranje nalog, ki jih bodo pokrajine prevzele tako od države kot občin? Se bo v pokrajinah redila birokracija? Po nekaterih podatkih naj bi pridobili še 600 novih funkcionarjev, so le nekatere pasti brez jasnih odgovorov. Svoje dodaja tudi bojazen, da bo meje nekaterih pokrajin težko določiti, da bo težko deliti premoženje, da se bodo pojavile nove zahteve za pokrajine, ker lokalna politična elita že razmišlja, ali se nemara ne kaže preklopiti na državne in evropske jasli denarne pomoči in tako kot v številnih primerih novih občin doseči hitrejši razvoj. Že ta vprašanja dokazujejo, da gre za veliko odprtih dilem, ki pa jih bodo po občinah reševali že poleti, jeseni pa ponovno v Državnem zboru, ko bodo dokončno sprejemali danes prvič obravnavane tri zakone in tudi druge, ki bodo šele začeli parlamentarno proceduro, da bi zaokrožili projekt ustanovitve pokrajin.
Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Rogelj Marjan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov
Rubrika / Oddaja: Druga jutranja kronika
Datum: 14. 07. 2007
Termin: 07:00
Trajanje:3