V Demokraciji je bil objavljen zanimiv pogovor z državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo. Logični so argumenti za iskanje strateškega partnerja v Telekomu. Prav tako je sprejemljiv odgovor na vprašanje novinarja o doseženi ceni pri prodaji SIJ. Govori o optimalni pogodbi, saj so bistveno bolj kot cena pomembna vlaganja. Slovenija je na podrocju tujih naložb na zadnjem mestu med državami EU. Sedaj ko poznamo že kar nekaj rezultatov tranzicije (siromašenje podjetij in odpuščanje delavcev s ciljem notranjega prevzema), lahko razumemo tudi odgovor glede prodaje Mercatorja. Mag. Andrijana Starina Kosem je dejala, da je bila kupnina z naložbo na borzni trg že močno oplemenitena.
Učinki so torej pozitivni, pa ne le za prodajalce, ampak tudi za vodstvo Mercatorja, ki se je z lastninjenja pod mizo usmerilo v širitev in razvoj. Slovenija je tudi pred oktobrom 2004 opravila nekaj odmevnih prodaj državnegapremoženja. Posebej izstopa Lek, za katerega je že v času prodaje direktor Krke dejal, da bi cena morala biti vsaj za polovico višja. 0 nadaljnjem razvoju Leka so bile bojazni očitno odveč, glede cene pa lahko rečemo, da je bila transakcija močno vprašljiva. Prodajo državnega premoženja v preteklosti pregleduje komisija DZ. Zato bom nekaj dodal le o dveh aktualnih projektih. Tako kot so me prepričali argumenti državne sekretarke, me je presenetila izjava, da je ta čas cena Telekomovih delnic na borzi strašno visoka. Mislim, da je to lahko strokovna izjava, ki pa ni v pomoč bodočim prodajalcem. Pri drugem projektu se bom osredinil na jeklarsko družbo SIJ. Odgovor državne sekretarke lahko razumemo tudi tako, da sama cena prodaje ni dovolj visoka. Pomagal si bom z izjavo dr. Jožeta Pučnika. Veliki demokrat in najodločnejši osamosvojitelj Slovenije je leta 2002 zapisal: »Zato imamo tudi v SDS obilo možnosti razvijati kritiko in pozitivne predloge na ideji družbene zaveze kapitala in vseh paradržavnih skladov.« Poznam razmere glede 5.500 malih delničarjev družbe SIJ na Jesenicah. Večina je vložila listine za neizplačane plače v času krize. Zapostavljanje te lokacije pa sega še v federacijo, saj je kar deset let zamujala graditev elektrometalurgije. Nova tehnologija je že v dveh letih omogočila odkup posojil v višini 11 milijonov dolarjev. V devetdesetih letih pa je prišlo do izgube trgov. Tudi samostojna Slovenija kljub pomoči ni omogočila normalnega razvoja, saj je bilo treba do leta 1999 plačevati mnogo višjo ceno za električno energijo kot v tujini pa tudi carine za pomembne surovine. Šele ustavitev dobave iz JEK Hrvaški je omogočila evropske cene tudi za Acroni. Z novim lastnikom bodo zaposleni v družbi lahko soglašali, če bo razvoj šel naprej, a mnogi med njimi so tudi oškodovani mali delničarji. Nezadovoljni sodelavci niso spodbudni za podjetje, še mnogo več je prizadetih državljanov, ki se upravičeno čutijo izigrane. Naslednice železarne že nekaj let ustvarjajo dobiček, zato imajo po 15 letih tudi mali delničarji pravico vsaj do nominalnega unovčenja listin kot nadomestila za neizplačane plače. Ernest Pusnik, Hrušica št. 13/34
Medij: Demokracija
Avtorji: Pušnik Ernest
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odzivi in mnenja
Datum: 12. 04. 2007
Stran: 64
