SILVAČEH Damjan Mihevc je predsedniknadzomega sveta Zavarovalnice Triglav in član še nekaterih nadzomih svetov, hkrati pa tudi dan upravnega odbora Združenja Oanov nadzonuh srotov in odvetnik. Zagovarja stališče združenja glede nagrajevanja <3anov nadzoniih svetov, ki priporoča, da nadzomiki dobijo za svoje delo - v prvi vrsti jeto neodvisen nadzor delovanja uprav podjetij - zagotovljeno plačilo, Id ni odvisno od spremeidjive volje lastnikov. Nadzomik ne dela za posameznega lastnika, na primer za vlado ali državo, ampak za vse delničaije, je v pogovoru za Delo Ft poudaril Mihevc. Kako ocenjujete vladni sklep o nagrajevanju članov nadzomih svetov? Kot aan upravnega odbora
Združenja članov nadzomih svetov (ZČNS) zagovarjam stališča m predloge tega združenja, tudi predloge sprememb, ki so v pripravi. Sicer pa je dosedanja ureditev združenja s fiksnim plaolom NS, ki je tudi povzetek evropsldh izkušenj, prilagojena našim razmeram. Ta ureditev je po mojem primema in bi jo lahko vlada kot lastnica podjetij in kot dober gospodar tadi mimo upoštevala. Ali je v plačnih priporočilih za nadzomike, ki jih priporoča združenje, mogoče prepoznati prizadevanje za čim večjo neodvisnost NS? S fiksnim plaolom nadzomik ve, kakšna bo njegova nagrada za pošteno opravljeno delo in ni odvisen od spremenljiveželje lastnikov, ki bi na skupšonah odločali o njegovi nagradi ali nenagradi. Nadzoniiki, ki imajo štiriletni mandat, morajo vedeti, v kaj se spuščajo. S tem, ko je plačilo definirano, nadzomiki vedo, kakšno delo bodo opravljali m so potem tudi lahko dejansko neodvisni od posameznih večinskih lastnikov, ki bi ob drugaou ureditvi lahko bili za nagrado ali pa tudi ne. Zavedati se je treba, da lahko nadzomik, ki je pravzaprav predstavnik vseh lastnikov, pride pri svojem delu tudi v nasprotje z interesi večinskega lastnika. Zato je to lahko korenček in palica lastaika nad nadzomikom, kar pa ni primemo. Funkdja nadzomikaje namreč zelo pomemboa in odgovoma, saj člani NS odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Iz lastnih izkušenj vem, da je veliko odločitev, ki jih sprejemamo v NS, kjer delujem, večjih od mojega vseživljenjskega zaslužka. Če samo pomislim, kakšne odgovome odločitve sprejemamo, in ker navsezadnje ves čas nad nami visi Damoklejev meč kot nevamost odškodninskih tožb, pomeni bitf nadzomik - prevzeti veliko odgovomost nase. Omenili ste nevamost tožb.Je bil že kateri od nadzomikov obtožen? Triglav ima na primer vloženo tožbo proti nekdarijemu predsedniku NS. A če se vmem k vladnemu sklepu v povezavi z omenjeno odgovomostjo, lahko ugotovim, da je ta sklep vlade na žalost zelo nedodelan, površinski, verjetno pripravljen v luči ugajanjajavnemu mnenju. Pričakujete, da se bodo zaradi različnih modelov nagrajevanja nadzomikov 11 med seboj soočlli? Menim, da bi se to moralo zgoditi, strokovna javnost in zdroženje sta se že začela odzivad. Združenje se je že odzvalo, ampak videti je, da ima vladni stdep pač konkretno moč. Kakorje mogoče razumeti, bi lahko veljal tudi za Zavarovalnico Triglav. Al! ne? Mislim, da ne bi smel veljad. Moje stališče je, da je država v enem delu lastnica Triglava, v drugem pa samo skrbnica in je seveda vprašanje, ali uredba urejuje tudi del, v katerem je, denimo, država zgolj skrbnica Triglava. Pogosto se postavlja vprašanje, ali naj vladni sklep velja samo za javna podjetja, kot so razna elektropodjetja, zavodi, ali pa za vse, v katerih Je država prisotna. Menim, da bi moral tak sklep veljati zgolj za družbe, kakor ste jih omenjali, torej zajavne družbe, ki niso odvisne od tržnih razmer, za gospodarske družbe, ki so na tigu, pa ne bi smel veljati. Se družbe lahko temu sktepu uprejo? Podjetja in uprave se same v to ne morejo spuščati, zato je vprašanje, kako se bodo odzvala. Tu je prvenstveno združenje nadžomihov tisto, ki bi lahko sprožilo razčiščenje tega problema in se pri tem opiralo na evropsko ureditev te problematike~V strokovni javnosti pa je bil sklep, kolikor vem, negativno sprejet. Ta sklep govori tudi o tem, da naj nadzome svete in nadzome odbore zapustijo posameznlki, ki so državni funkcionarji, stranka SDS pa se Je celo odločila, da naj bi enako ravnali posamezniki a strankinih organov. Kaj menite o tem? Glede SDS je to njihova notranja odločitev, kar zadeva funkcionarje, pa se strinjam, da ne morejo delovati v nadzornih svetih gospodarskih dmžb. Lahko pa so v javnih družbah: kdor je plačan iz proračuna, lahko deluje in opravlja javno funkdjo v družbi, kije prav tako vezana na proračun. Znano je, da sta Kad In Sod obvestila o vladnem sklepu glede nagrajevanja nadzomikov in navpdita, naj ga spoštujejo in izvajajo, razposlala vsem družbam, kjer imata svoje deleže. Kaj pa to pomeni? Tisti trenutek, ko je nadzomik izbran, ni predstavnik Kada ali Soda, ampak zastopa vse delničarje ali družbenike, kar pomeni, da ne dela po navodilih Kada ali Soda, ampak za korist vseh delničarjev. ToreJ v korist delničarjev in druibe? Tako in zato se mi zdi nesmiselna takšna ureditev oziroma poseg države v neko družbo, ki je na trgu. Treba je ločiti družbe, ki so na trgu in se morajo tudi obnašati po tržnih pravilih. Njihov namen je ustvarjanje dobička za lastnike, ne pa delovanje v nekem javnem interesu, ki ga zastopa vlada. Videti je, kakor da se Kad in Sod razume kot izvajalca tega sklepa? PoudarBbidvoje:enojedružba, ki je na trgu, drugo pa tista, ki zastopa neki javni interes. Pri Triglavu mene predvsem zanima, ali bo uprava dobrc» delala in gospodamo poslovala za lastnike, a ti lastniki so poleg države tudi zasebniki, gospodarske družbe in drugi. Nadzomik Triglava ne dela za vlado ali državo, ampak za vse družbenike, da bodo vsi imeli čim večji dobiček. Vladna ureditev plačil se zdaj predlaga, če ne že kar vsiljuje, tudi vellldm borznim podjetjem, ati ne? Menim, da je to neprimemo. Kaj torej lahko pričakujemo v prihodnje, kako se bosta oba modela nagrajevanja nadzomikov uskladlla? Bomo videli, kaj se bo dogajalo na skupščinah družb. Bojim se, da bodo v večini ta vladni predlog preglasovali. Na skupščinah se lahko zgodi, da bodo protipredlogi Kada in Soda padali in vlada se bo morala vprasati o ukrepih, ki v praksi niso smiselni. Pričakujemo lahko, da bodo v družbah, kjer imata Kad in Sod večino, vladni način nagrajevanja nadzornikov potrdili, drugod pa ne.
Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 14. 05. 2007
Stran: 4
