Droga Kolinska, zadolžen za marketing, proizvodnjo poslovnih programov in za prodajo. Takšen se zdi kompromis med enotirnim sistemom upravljanja in tistim, kar so menda zahtevale nekatere banke upnice Droge Kolinske in Istrabenza. Odločitev o zamenjavi v upravi in dodatnem premisleku o enotirnem sistemu uprave so sprejeli nadzorniki Droge Kolinske pod vodstvom Bogdana Topiča, sicer predsednika uprave Istrabenza, na včeraj končani seji nadzornega sveta. Začeli so ga že predvčerajšnjim, ga prekinili zaradi skupščine, nadaljevali po skupščini, ga prekinili in nadaljevali včeraj. »Za vrnitev na dvočlansko upravo Droge Kolinske smo se odločili zato, da bi s plitvejšo organizacijo zagotovili večjo učinkovitost, hitrejše sprejemanje ključnih odločitev, zmanjšali stroške, skratka racionalizirali,« je po seji izjavil prvi nadzornik Bogdan Topič. Slobodan Vučičevič, predsednik uprave Droge Kolinske, je napovedal rast podjetja: »Pomembnejše od vrnitve na dvočlansko upravo je dejstvo, da v naslednjem nekajletnem obdobju Droga Kolinska ne bo naprodaj, kar vliva dodatni optimizem in zagon.« Glede vpeljave enotirnega sistema upravljanja je Bogdan Topič dejal, da bodo s to spremembo po razpravi z lastniki počakali, ker v tem trentuku ni ključna za obvladovanje podjetja. Zato so na skupščini sprejeli samo tiste sklepe, ki so formalno nujni zaradi zakonskih obveznosti. »Enotirni sistem bo počakal na primernejši čas, ko bomo poiskali celovito rešitev,« je dejal Topič in zatrdil, da ne ve ničesar o tem, da bi pri dvotirnem sistemu upravljanja vztrajale banke upnice. »Če bodo banke opravljale svoj posel, je skrb za upravljanje podjetij, ki jim dajejo kredite, odveč, ker imamo za to po zakonu zadolžene uprave in nadzorne svete. Pristojnosti kreditodajalcev in kreditojemalcev so po zakonu o gospodarskih družbah ločene,« je dejal prvi nadzornik Droge Kolinske. Dogajanja na skupščini in nadzornem svetu Droge Kolinske ni ne mogel ne hotel komentirati Stanislav Valant, ki pa je odločno zavrnil vse namige o nekakšnih skrivnih načrtih z Drogo Kolinsko. Pritiski v primeru Droge Kolinske so povezani z reševanjem Istrabenza. Zadnjega je mogoče v precejšnji meri rešiti. »Koliko ga bo obstalo, je odvisno od vpliva in vmešavanja posameznih politikov, kar onemogoča, da bi lastniki sami uredili odnose z bankami in s primernim dezinvestiranjem ohranili kar največji delež družbe in delovnih mest. Naš interes je, da Droga Kolinska dela in da zmanjša nepotrebne stroške,« je dejal Valant. Na skupščini so ugotovili, da je znašala čista izguba poslovnega leta 2008 1,62 milijona evrov. Bilančni dobiček Droge Kolinske je konec leta 2008 znašal 22,5 milijona evrov, iz katerega so pet milijonov evrov namenili za izplačilo dividend. Vsaka delnica Droge Kolinske bo njenim lastnikom prinesla 34 centov bruto, preostanek pa so namenili v preneseni dobiček. Sicer pa je imela družba po šestih mesecih letos za 160 milijonov evrov prihodkov (deset odstotokov manj kot v prvem lanskem polletju) in nekaj manj kot šest milijonov evrov izgube. Boris Šuligoj Stavba Droge kolinske na Smartinski ulici v Ljubljani

Medij: Delo
Avtorji: Šuligoj Boris
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 09. 2009
Stran: 15