Pogovor z Igorjem Antauerjem iz združenja malih delodajalcev Ministrstva in zavod bi lahko skrajšali roke za izdajo delovnih dovoljenj Kvote bistveno povečati ali zahtevati odgovornost za gospodarsko škodo LJUBLJANA- Za Slovenijo so zdaj značilne izredna gospodarska rast, velika konjunktura, nizka brezposelnost. Po nekaterih napovedih se za visoko gospodarsko rast in konkurenčnost ni treba bati ne v Evropski uniji ne v svetu. Pa vendarle, s kakšnimi pastmi se že zdaj spopadamo oziroma se bomo spopadali v prihodnjih letih? Predvsem z reševanjem problema strukturne brezposelnosti, ko delodajalci iščejo delavce s poklici, kijih pri nas primanjkuje. Otem smo se pogovarjali
zgeneralnim sekretarjem Združenja delodajalcevobrtnih dejavnosti Slovenije Igorjem Antauerjem. Na manj ugodne čase za gospodarjenje, ki pa vselej pridejo po konjunkturi, moramo misliti že zdaj. Ob povprečni 8,6-odstotni registrirani brezposelnosti, ki torej ni velika, in približno 85.000 brezposelnih so poslovni subjekti v letu 2007 opravili 19 milijonov nadur ter po anketi republiškega zavoda za zaposlovanje za leto 2007 napovedali povpraševanje po več kot 31.000 delavcih. Kar je seveda zgolj groba ocena, realne številke pa so mnogo vecje. Že število opravljenih nadur kaže na veliko nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem delovne sile. Problem je tudi, ker registrirani iskalci zaposlitve na republiškem zavodu za zaposlovanje nimajo kvalifikacij, po katerih povprašujejo slovenski delodajalci. Gre torej za tipicno strukturno brezposelnost, k( je delno tudi posledica togega lizobraževalnega sistema. Prisiljeni sojih torej iskati vtujini. Kako uspešni ste pri tem? .; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predvidelo kvote za zaposlovanje tujcev, v okviru katerih bodo letos izdali predvidoma 18.500 delovnih dovoljenj. Vendar pa so te po nekaterih podatkih do zdaj izkoriščene približno 90-odstotno. Delodajalci ne morejo verjeti, da so kvote tako polne, da republiški zavod za zaposlovanje sploh noče sprejemati vlog za izdajo delovnih dovoljenj. Kakor smo izvedeli, se vloge vendarle sprejemajo, postopki tečejo, a bo treba še malce počakati na odločitev vlade o povečanju kvot. In kako nameravate ukrepati sami? Delodajalci se pritožujejo in zahtevajo povečanje kvot, poleg tega pa tudi skrajševanje postopkov tako za dodeljevanje delovnih dovoljenj kakor tudi za pridobivanje ustreznih viz. Nekateri konkretni postopki trajajo celo od tri do štiri mesece. Če bo pristojno ministrstvo dalo v obravnavo povišanje kvot za tekoče leto, vlada pa bi jih sprejela sredi junija, bodo prvi delavci - če bodo roki za pridobivanje dovoljenj in viz ostali enaki kot zdaj - prišli delat v Slovenijo šele v dmgi polovici septembra ali oktobra 2007. To seveda velja predvsem za na novo vložene vloge. Vloge, ki so že na zavodu, pa se, kakor sem že dejal, obravnavajo, vendar bodo delovna dovoljenja izdana v skladu z odločitvijo vlade. Vsekakor pa ni treba biti gospodarski strokovnjak, da bi ugotovil, da naročila na trgu preprosto ne morejo čakati tri do štiri mesece na izvedbo del ali storitev. Zato delodajalec, ki nima delovne sile in mora čakati tako dolgo, da jo lahko 'uvozi', preprosto ne more sprejeti takšnega naročila. To pa seveda povzroča gospodarsko škodo, ki postaja pri tako konjunkturnem gospodarstvu za določen segment čedalje večja. Kje so največje zadrege? Ta trenutek samo v gradbeništvu primanjkuje približno 4000 delavcev, v transportu več kot 2500, delavcev brez poklica pa bi po nekaterih ocenah potrebovali kar približno 6000. Se mali delodajalci obračajo bolj na evropske ali druge trge delovne sile? Pogosto poslušamo: Zaposlujte delovno silo iz novih članic Unije. Toda odgovor ponujajo sami delodajalci, ki ugotavljajo, da s teh območij le redko dobijo primerno delovno silo. Jezikovne, kulturne razlike in razlike v delovnih navadah so namreč precej večje, kot jih poznamo pri tistih delavcih, ki prihajajo iz nekdanje Jugoslavije. JELENA GAČEŠA
Medij: Delo
Avtorji: Gaćeša Jelena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 05. 06. 2007
Stran: 2
