MARKO JAKLIČ (predsednik uprave Vzajemne): Za božjo voljo, dovolimo 900.000 ljudem, da se izjasnijo o svoji lastnini in o prihodnosti Vzajemne, ki je samo njihova.
MAJA ROŠ: Oster ne je s podpisom Jurija Goriška v obliki odredbe prišel z Agencije za zavarovalni nadzor. Z obrazložitvijo, da Vzajemna s sklicem skupščine, na kateri bi padla odločitev o prenosu lastništva Vzajemne na Adriatic, kar bi v bistvu pomenilo konec specializirane zdravstvene zavarovalnice, krši tri zakone: zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, zakon o zavarovalništvu in zakon o gospodarskih družbah.
JAKLIČ: Zaenkrat še ne razmišljamo o preklicu, kajti odredbo še preučujejo naši pravni strokovnjaki. Že na prvi pogled pa so ocenili, da gre za čudno odločitev agencije, ki je unicum v EU.
ROŠ: Polovica Slovencev je upravičeno na trnih. Da bi razumeli več, bi morali preučiti teh 6 kg dokumentov, ki razlagajo postopek združitve. Na strani zagovornikov v bistvu stojita le dva, Marko Jelinčič in Zmago Jelinčič Plemeniti. Argumenti za združitev so večja varnost in kvaliteta storitev, zavarovanci bi končno lahko prišli do svoje lastnine, daj blokirana zavarovalnica se ne more razvijati. Tabor nasprotnikov združevanja pa je vse večji. Proti so se tako že opredelili v DeSUSu, v sekciji Vzajemna, v Združenju malih delničarjev, v društvih upokojencev, v poslanski skupini SD pa so združevanje primerjali z divjo privatizacijo.
KRISTIJAN VERBIČ (Združenje malih delničarjev): V tem primeru bi zavarovanci kot edini lastniki, približno 900.000 jih je, izgubili kontrolni delež znotraj Adriatic Slovenice kot delniške družbe. Pri čemer je seveda eden od momentov, ki so pri tem še kako pomembni, menjalno razmerje, možnost predstavnikov v organih nadzora in upravljanja.
ROŠ: Združenje malih delničarjev zbira pooblastila za skupščino, s četrtino prisotnih glasov bi namreč lahko preprečili združitev. Takšni kupi pisem podpore in pooblastila pa prihajajo tudi na Vzajemno. Tri četrtine glasov so potrebne za združitev. Jaklič pa bi z združitvijo po mnenju poznavalcev prehitel Bručanov zakon o preoblikovanju Vzajemne, ki pa ga ni uspel spisati v letu dni.
JAKLIČ: Poglejte, tudi to je eden od dokazov, da se na vsak način želi zavreti razvoj Vzajemne in morda, bom rekel, izpeljati tisti glavni tihi namen, da se jo podržavi.
ROŠ: Ali bo Vzajemna skupščino preklicala, bo znano v petek, ko se sestane tudi nadzorni svet zavarovalnice.
TAMARA VONTA: Ker je bila zavarovalnica ustanovljena s posebnim zakonom, se lahko tudi njen status spreminja le s posebnim zakonom. Njena uprava želi svoje načrte na vsak načni izpeljati, zato se je odločila za prehitevanje po desni.
DAVID JUG: Na vse pretege se je uprava Vzajemne trudila, da bi zavarovalnico preoblikovala v delniško družbo, a brez zakona jim načrtov ni uspelo uresničiti. Spet pa se je izkazala njihova ekipa pravnikov. V zakonodaji so našli luknjo. Če svoje premoženje prenesejo k Adriatic Slovenici, trdijo, se jim ni treba preoblikovati v delniško družbo in zakon na ta način obidejo.
MIHA JUHART (Pravna fakulteta): Po mojem mnenju je smisel prepoved oblikovanja v delniško družbo predvsem s tega vidika, da se ohranja način zavarovanja v obliki vzajemnega zavarovanja. In jasno to preoblikovanje s prenosom premoženja, ki je predlog odločanja pri Vzajemni, je takšno preoblikovanje. Zato vsaj po mojem mnenju je v duhu zakona, da velja tudi za takšno preoblikovanje prepoved, seveda ni pa to čisto nedvoumno zapisano.
JUG: Vzajemna pa vztraja. Z glavo hočejo skozi zid, pravijo zavarovalniški strokovnjaki. Sklep Agencije za zavarovalni nadzor, ki je odpovedala sklic skupščine, bi morali spoštovati.
ALEŠ AHČAN (Ekonomska fakulteta): Bi rekel, da je bistveno vprašanje same skupščine ali je sploh legalna, glede na odredbo Agencije za zavarovalni nadzor, ki je izdala preklic oziroma odredbo o preklicu samega sklica skupščine. In je vprašanje, ali so potem sklepi te skupščine veljavni ali ne, glede na predčasno izdan sklep samega AZN-ja.
JUHART: Če Vzajemna tega ne spoštuje in se ne drži odredbe, potem lahko agencija nastopi proti Vzajemni z ostrejšimi sankcijami, torej predvsem s postopki za odvzem dovoljenja.
JUG: O usodi Vzajemne pa bodo kljub načrtu njene uprave odločali tudi v Državnem zboru.
MARKO PAVLIHA (SD): Vzajemnost moramo na vsak načni ohraniti, ker je v interesu zavarovank in zavarovancev. Gre namreč za njihov interes, da imajo čim boljše zavarovanje za čim nižjo premijo. Ne pa, da zavarovalnica dosega čim višji dobiček, kar je sicer lastno delniškim družbam.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (SNS): Pripojitev oziroma združenje z Adriaticom je pa smiselno, kajti ti zavarovanci, ki soustanovili Vzajemno, teh 900.000 ljudi, ki so pravzaprav lastniki Vzajemne, bodo zdaj postali lastniki še malo večjega kapitala. Kljub temu, da bo recimo vrednost delnice v skupni vsoti manjša, bo dejanska nominalna vrednost precej večja.
JUG: Če bi Vzajemni vseeno uspelo uresničiti načrte, pa bo imel zadnjo besedo Urad za varstvo konkurence. Združena zavarovalnica bi imela skoraj monopolni 85% tržni delež na področju dodatnih zavarovanj, kar bo urad po vsej verjetnosti poskušal preprečiti.

Medij: POP TV
Avtorji: Roš Maja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: 24 ur
Datum: 18. 04. 2007
Termin: 19:00
Trajanje:6