Direktor Slovenske odškodninske dmžbe KojeMarko Pogačnikpred dobrima dvema letoma tako rekoč brez kakršnihkoli upravljalskih izkušenj prevzel vodenje Slovenske odškodninske dmžbe (Sod) in s tem upravljanje enega največjih naložbenihprotfeljev v državije bil deležen očitkov, da za to nima nefinančnih ne menedžerskih znanj m daje bil tja kot član NSi imenovan politično. A prav Pogačnikovo vodenje bo na Sodu bržkone pustilo vidnejši pečat. Ne le da bo odprodal večino njegovih naložb, za nekatere poglede sicer ne vedno najbolj pregledno, ampakje upravljanje Sodovega premoženja z njim doživelo kar nekaj sprememb. Kotpravi, so s tem denacionalizacijsko vrzel zmanjšali na 92 milijonov evrov,m optimistično načrtuje, da bijo lahko doleta 20i6povsempokrUi~ Maja Grgič foto Jure Eržen Od začetka lanskega leta ste skupaj s Kadom in
DSUizpeljališestjavnih zbiranj ponudb za prodajo vaših naložb. Kakšen je danes rezultat teh prodaj? Rezultat teh šestih razpisov je, da imamo v svojem portfelju trenutno še 72 aktivnih kapitalskih naložb. Prodali smo 77 deležev in zanje iztržili 194,4 milijona evrov kupnin. Ti javni razpisi so se pokazali kot prava pot za prodajo naših deležev. S temi razpisi smo začeli decembra 2005; na začetku ni prispelo prav veliko ponudb oziroma so bile te nižje od naših pričakovanj, na zadnjih razpisih pa opažamo, da je teh ponudb čedalje več in da so kakovostnejše. Ampaktudi naložbe, kijih prodajte so čeda-Ije bolj zanimive ... Deleže, za katere nismo dobili nobene ponudbe ali pa so bila naša pričakovanja višja od ponudbe, smo spet uvrstili na javni razpis, kar se je izkazalo za pravilno pot, saj je na naslednjem razpisu prispelo več ponudb in tudi boljše so bile. Eden od vzrokov večjega odziva je po mojem mnenju tudi, da vlagatelji v preteklosti niso bili navajeni na takšne načine odprodaje deležev Kada in Soda, po drugi strani so pa mogoče pričakovali, da bosta družbi svoje deleže prodajali za vsako ceno. Kam pa ste naložili kupnine? Osnovno poslanstvo Soda je poravnava obveznosti, ki jih narekuje zakon. Tako kupnine namenimo predvsem za poplačilo obveznosti, prosta likvidna sredstva pa poskušamo čim bolje oplemenititi. Leta 2005 smo sprejeli novo naložbeno strategijo, po kateri 72 odstotkov llkvidnih sredstev nalagamo v dolžniške vrednostne papirje, 28 pa v lastniške. Pod vašim vodenjem seje Sod odmaknil od konzervativnega upravljanja premoženja in začelkupnine nalagati tudi v bolj tvegane finančne instrumente. Kakšna je zdaj sestava naložb Sodovega premoženja? Pravilno ugotavljate. Če bi pri nalaganju prostih likvidnih sredstev nadaljevali prejšnjo politiKffSa~~~~j, da se ta sredstva večinoma nalagajo v depozite, bi se nam ta primanjkljaj med premoženjem in obveznostmi samo še povečeval, zato smo naredili korak naprej za zmanjševanje te vrzeli. Naša prednostna naloga je še vedno, da nalagamo v nizkotvegane iialpžhe, ki morajo.biti likvidne~Pra.v zatotuai;nalagamo72 odstbtkov v '*i»Mž(fiilwi«"~a~~~ i.abie~rtoz~~~~iae~~t~~j~ je zacel veljatinov zakono prevzeBi~~sta likvidna sredstva nalagali predvsem v delnice Krke, Petrola in Luke Koper. Menili smo, da gre za razmeroma netvegano naložbo, ki ima možnost rasti in dobro dividendno politiko, hkrati pa smo bili prepričani, da bo vrednost teh delnic pri izstopu bistveno višja od nakupnega tečaja. Po ll. avgustu smo ta prosta sredstva začeli nalagati v vzajemne sklade na slovenskem trgu, manjši delež pa tudi v delnice, ki kotirajo na tujih trgih. V teh imamo zdaj 3 odstotke naložbenega portfelja. Pripravili smo tudi predlog za oddajo dela teh sredstev v upravljanje tretji osebi, saj želimo zmanjšati tveganje, stroške in delo zaupati strokovnjakom, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Zato smo ministrstvo za finance zaprosili za soglasje in ga za do 10 odstotkov prostih likvidnih sredstev tudi dobili. Tako ste potem objavili javni razpis. Ja, v evropskem uradnem listu smo objavili javni razpis, na katerega se je prijavilo 20 potencialnih kandidatov. V naslednjem koraku smo vse, ki izpolnjujejo pogoje, pozvali k izboljsanju ponudb, ki jih pričakujemo te dni. Na podlagi tega bomo pri njih opravili skrbni pregled in potem izbrali najmanj tri, ki bodo v prihodnje upravljali Sodova sredstva. Ali so med interesenti tudi tuji upravljalci? Ja, tudi tuje pravne osebe. Ali to pomeni, da se bo delež Sodovih naložb v tujih papirjih potem povečal? Vsekakor izbrani upravljalci ne bodo imeli povsem svobodnih rok. V razpisnih pogojih smo namreč določili shemo, ki jo bo moral upravljalec upoštevati in je precej podobna tisti, ki jo Sod že uporablja znotraj svoje naložbene strategije. Ta se je lani izkazala za precej uspešno, saj je donosnost znašala 13,4 odstotka. Koliko zdaj znaša Sodovo prefUožeo~rln koliko primanjkljaj za poplačildobPt~UMŽrtt; v začetku leta ste ga ocenili n.EHSo:Bfl'fiJonovevrov? , • •• • !'~•'15~:;~1 Sodovo premoženje trenutno žnasa-l,6ipffijarde evrov in se je v primer}avi z let6(n 2005 povečalo za 31 odstotkov.lPfa (feri 3!; 12.2005 je vrzel med premoženj'eihfit6bye: znostmi znašala 480 milijonov::eTOv,-feOinec leta 2006 pa 184 milijonQv,'pri°ceriier moram dodati, da je približno 83,5nulijona evrov namenjenih za potendalne.davčne rezervacije, torej je konec lets aasa vrzel znašala 92 milijonov evrov. Znianj[šarije;te vrzeli je predvsem rezultat naložbene pdH-i tike, ki jo Sod izvaja od konca leta 2065; se veda pa so k temu pripomogla.ugodna giba~ nja tečajev na Ljubljanski bor2i,;pattidi,~i nam je ministrstvo za finance rtarci%S| dovolilo odkup lastnih denacionalizacijskih obveznic. Doslej smo jih odkupili za približno 11,4 milijona evrov oziroma 227.920 lotov. S tem na eni strani zmanjšujemo obveznosti, po drugi strani pa vemo, da je to ena izmed najbolj likvidnih obveznic na našem trgu. Lani je Sod imel 4,3 milijarde tolarjev dividendnih pritivov, kar je milijardo nad načrtovanimi. To je še en podatek, ki govori, da je upravljanje Soda dobro, saj smo dividendne prihodke kljub odprodaji kapitalskih naložb v primerjavi za letom 2005 povečali, predvsem tako, da smo odprodajali naložbe, ki ne prinašajo dividend, in prosta sredstva nalagali v družbe, ki jih izplačujejo. Dividende so eden od pomembnejših Sodovih prihodkov. Ali imate kakšno oceno, koliko prihranite z nakupom lastne obveznice? S tem odkupom zmanjšujemo naš dolg, po dmgi strani pa sledimo donosnosti naložbe. Izračunali smo si zgornji tečaj, po katerem se nam še splača kupiti to obveznico. In kakšen je ta tečaj? (smeh) Tega vam za zdaj ne morem razkriti. lLl.Nadan3l.l2.200i ffs V . • , ' • .~ f' ff je vrzel med premo. ženjem in obvezno~mi znašala 480 milijonov evrov, konec leta 2006 pa 184 milijonov, pri čemer moram dodati, da je približno 83,5 milijona evrov namenjenih za potencialne davčne rezervacije; torej je konec leta naša vrzel znašala~jf 92 milijonov evrov. Pred časom ste napovedali, da bi lahko z dobrim upravljanjem Sodovo denadonalizacijsko vrzel povsem pokrili.Jeta cilj še realen? Mislim, da rezultati iz leta 2006 kažejo, daje Sod na pravi poti in da obstaja precejšnja verjetnost za tisto, česar marsikdo s prihodom novega upravnega odbora in vodstva družbe ni verjel. Takrat je bil naš glavni cilj izdelati tako strategijo, da bo lahko Sod do leta 2016 svoje obveznosti plačeval iz lastnega premoženja in da to ne bo bremenilo proračuna. Lansko leto smo sklenili z 1,4 milijarde tolarjev dobička. To pomeni, da smo na dobri poti k temu, in prepričan sem, da bi lahko z nadaljevanjem zastavljene politike poslovanja Soda vrzel v celoti pokrili. Vlada nenehno napoveduje, da bo pod streho spravila nerešene denacionalizacijske zahtevke, s čimer bi bile dokončno znane tudi Sodove obveznosti iz tega naslova. Po zadnjih podatkih je še vedno nerešenih dobrih pet odstotkov denacionalizacijskih zahtevkov. Koliko vaših zadev je še nerešenih? Tudi mi smo dobili tak podatek. Kar pomeni, da teh pet odstotkov zadev na Sod sploh še ni prišlo oziroma da je Sod stranka v postopku in ni tisti, ki lahko vpliva, kdaj se bo denadonalizadja končala. To se mi zdi eden ključnih problemov, saj še vedno ne vemo, kakšne so naše končne obveznosti. Naredili smo nekaj dokaj realnih analiz, na podlagi katerih ocenjujemo, da bodo te Sodove obveznosti do leta 2016 znašale 1,75 milijarde evra. Koliko pa imate še nerešenih denacionalizacijskih zadev? Trenutno imamo odprtih še 2350 denacionalizacijskih primerov. Rad bi poudaril, da je Sod v zadnjem času sprejel vrsto ukrepov za njihovo reševanje. Eden od teh korakov je Sodova udeležba narokov, ki jih razpisujejo upravne enote. V preteklosti je bila ta udeležba 23-odstotna, zdaj je 29,5-odstotna. Zadnji korak za pospeševanje denacionalizacijskih postopkov pa je pravilnik o poravnavah, ki ga je upravni odbor sprejel na predlog vodstva družbe. Ta pravilnik se nanaša predvsem na zadeve, kjer obstaja temelj za denacionalizacijsko odškodnino, dejanskega stanja pa iz takšnega ali drugačnega razloga ni mogoče ugotoviti. Takrat lahko s poravnavo tak primer zapremo. Po naši oceni bi lahko od teh 2350 s poravnavo rešili približno 500 primerov. Pa ste že sklenili kakšno poravnavo? Ne. Ta pravilnik ]'e bil sprejet šele prejšnji mesec. Koliko bodo znašale vaše letošnje obveznosti? Sod prehaja v obdobje, ko bo pritisk na naše obveznosti do leta 2009 največji. Naše zakonske obveznosti v letošnjem letu znašajo 196 milijonov evrov, brez obveznosti za vla %~Za zamenjavo obveznic za delnice DZS smo se odločili predvsem zato, ker v delnicah vidimo bolj prilagodljivo naložbo in bi lahko bili dobički ob prodajijfjf delnicvišji. ganja v javne telekomunikacije, ki ]ih v to ne moremo mešati. Sod je prevzel obveznosti za vračanje teh vlaganj, vendar bo v zameno od države dobil do 10 odstotkov Telekomovih delnic. Sod seje letos skupaj s Kadom in Zavarovalnico Triglav prvič odločil izkoristiti možnost zamenjave obveznic DZS iz leta 2000 za delnice DZS. Zakaj ste se letos za to odločili, v preteklosti pa ne? Za ta korak smo se odločili predvsem zato, ker v delnicah vidimo bolj prilagodljivo naložbo in bi lahko bili po naši oceni dobički ob prodaji delnic višji. Koliko delnic DZS pa bi Sod dobil ob tej zamenjavi? Za eno obveznico DZS bi dobili pet njihovih delnic, Sod pa ima 7500 lotov obveznic DZS, torej bi dobili 37.500 delnic. Neuradnoje slišatije, da bi država oziroma vlada s tem v resnici želela pridobiti vpliv na DZS, ki je večinska lastnica Dnevnika, in prek nje na Ijubljansko časopisno družbo. Ne, to gotovo ni bil razlog. Sploh pa z deležem, ki bi ga pridobili, ne bi imeli pomembnejšega vpliva. Zahtevo za uveljavitev pravice do konverzije obveznic DZS ste vse tri družbe oddale zelo pozno, tako da se zdaj bijejo pravna mnenja, ali je bila zahteva sploh oddana pravočasno. Zakaj ste v Sodu to zahtevo poslali tako pozno? Še vedno smo prepričani, da smo zahtevo oddali v roku, do katerega je bilo treba upravo obvestiti o odlocitvi glede zamenjave obveznic za delnice. Prejšnjiteden smo od DZS prejeli dopis, da te zahteve nismo oddali pravočasno. Mi bomo poleg naše pravne službe pridobili tudi mnenja zunanjih pravnikov in bomo uporabili vsa pravna sredstva za zaščito interesov Soda. Če bi zahtevo oddali kak dan prej, teh dvomov sploh ne bi bilo. Se vam to ne zdi neresno? Mi smo še vedno prepičani, da smo jo oddali v roku, ki je bil za to predviden. Sod in Kad sta lani poleti svoj delež v Alpini prodala finančni družbi Infond Holding 2. Zdaj seje izkazalo, da je v resnici šlo za nepregleden menedžerski odkup, saj je lastnik tega holdinga, ki se je preimenoval v Alpina holding, nedavno postal direktorAIpine Matjaž Lenassi. Čez čas naj bi se mu pridružili še drugi menedžerji, med njimi tudi sin predsednika Sodovega upravnega odbora. Ste vedeli za tak scenarij? Deleža v Alpini Kad in Sod nista prodajala sama, ampak skupaj z EBRD in Maksima holdingom. Prepričan sem, da je bila Alpina takrat v celotni zgodovini Soda prodana najbolj pregledno. Objavljena sta bila dva javna razpisa, nato pa je bil delež prodan še na dražbi, kjer smo ceno bistveno izboljšali. Leto prej je ponudba za odkup delnice znašala okoli 9000 tolarjev, mi pa smo jo nato prodali po nekaj čez 15.000 tolarjev. Prepričan sem, da je bila prodaja pregledna in da so bili kupci obravnavani enakovredno. Marko Pogačnik, 35, je magistriral na kranjski fakulteti za organizacijske vede. Preden je l. maja 2005 prevzel krmilo Soda, je delal kot vodja nabave vjelovid, pred tem pa v graskem in videmskem trgovskem koncernu Metro. Trboveljčan, ki živi na Gorenjskemje kot član NSi kandidiral tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah, a kot zatrjuje, v stranki ni več aktiven. Pogačnik je član Kadove skupšcine, od lani pa sedi tudi v dveh nadzornih svetih - v Iskraemecu in Pozavarovalnici Sava. Ampak to lastništvo se je potem preneslo na vodstvo družbe, torej je bil v ozadju menedžerski odkup, vi pa menda zdaj kupce zavezujete, da deležev vsaj dve leti ne smejo dražje prodati naprej. V nobeni pogodbi ne prepovedujemo nadaljnje prodaje. Dabi preprečili špekulativne finančne transakcije, pa v pogodbe vnašamo klavzulo, ki nam omogoča, da smo upravičeni do razlike, če kupec v določenem časovnem obdobju, običajno 12 do 24 mesecev, delež proda po bistveno višji ceni. Enako je bilo tudi pri odprodaji deleža v Alpini. Pa ste vedeli, da Infond Holding 2 deleže v Alpini kupuje za tretjo osebo? Ne. Mi smo naložbo prodali Infond HoldingU2. To ni osamljen primer. Pri prodaji Sodovih in Kadovih deležev je bilo v zadnjem času kar nekaj notranjih odkupov ali prevzemov prek finančnih družb. Podobni zgodbi bi se, kot kaže, lahko kuhali v Iskri Avtoelektriki in Uniorju, kjer deležev še niste prodali. Se vam ne zdi, da pri prodaji državnih deležev ne bi smelo prihajati do takšnih nepreglednih manevrov? Še vedno ocenjujem, da pri tem ne gre za nepregledne manevre. V času, ko lastništvo v Sloveniji še ni konsolidirano, je menedžerski odkup (MBO) ena od oblik konsolidacij lastništva in tukaj ne vidim zadržkov. Predvsem pa je pomembno, da je tak odkup izpe-Ijan pregledno in da pri tem niso oškodovani mali delničarji. Doslej je bilo narejenih kar nekaj MBO. Eden takih primerov je Iskra, kjer so menedžerji ustanovili družbo in prek nje to izpeljali. A pri vseh podjetjih to ni tako pregledno, saj ti nakupi potekajo prek neke tretje posredniške finančne družbe. V primeru Iskre Avtoelektrike seje sveženj delnic selil iz ene finančne družbe v drugo in tretjo, zato se že pojavljajo špekulacije, da za tem tiči nepregleden prevzem družbe. Ampak Kad in Sod sta še vedno lastnika. Ja, svoj delež sta neuspešno prodajala na razpisu. Kaj boste zdaj z njim? Kadar najavnem razpisu ne dobimo ponudbe, potem prodajne aktivnosti za naložbo še povečamo ali pa sveženj preprosto objavimo na enem od naslednjih javnih razpisov. To pričakujem tudi za Iskro Avtoelektriko. Pa ste seznanjeni, zakaj je Infond Holding 2 odkupil delež v Iskri Avtoelektriki in ga nato prodal svoji družbi Infond Holding 3, ta pa tretjemu kupcu, ki je menda naklonjen upravi? Ne, s tem smo seznanjeni le iz medijev, saj v teh menjavah nismo udeleženi. Trenutno za naš delež v Iskri Avtoelektriki nimamo ponudbe. Kakšni pa so vaši načrti z 13-odstotnim deležem v zreškem Uniorju, kjer se lastništvo prav tako krepi v finančni družbi Center Naložbe? Unior je netržna naložba, za katero je bil predviden določen časovni okvir izhoda. Tudi pri njej bomo sledili načelom ekonomičnosti injo prodalipod najboljšimi pogo]i. Trenutno nimamo nobene ponudbe in se tudi z nikomer ne pogajamo. Kalvarija s kranjskim Iskraemecom se vleče že dobro leto. Potem ko sta Sod in Kad lani preprečila vstop strateškemu vlagatelju Mirku Tušu, zamenjala upravo in družbo sama dokapitalizirala z 11,5 milijona evri, je družba lani izgubo povečala na dobrih l8 milijonov evrov in napovedala odpuščanje. Zdaj to družbo prodajate. Zdi se, da sta sklada pri sanaciji te družbe pogorela na celi črti in je prodaja izhod v sili.Je to res? S temi trditvami se ne morem strinjati. Kad in Sod nista preprečila prihoda strateškega lastnika... ... ampak omenjenemu vlagatelju nista bila naklonjena in sta vztrajala na lastni dokapitalizaciji ... Tako smo se na skupščini odzvali predvsem zato, ker smo želeli preprečiti oškodovanje vseh upnikov v višini 41,7 milijona evrov. Kad in Sod sta nato sama vložila potrebna sredstva in Iskraemecu omogočila nadaljnji zagon. Prišlo je tudi do menjave uprave in nadzornega sveta. Rezultat ni bleščeč, vendar je to posledica prejšnjega obdobja. Lastniki in nadzorni svet so upravi naložili, naj ugotovi dejansko stanje v Iskraemecu. Pokazalo se je, da je ogromno terjatev do odvisnih dmžb nezdravih, zato smo se odločili, da to počistimo. Rezultati, s katerimi je nazadnje razpolagal nadzomi svet, so pozitivni in bistveno boljsi od načrtovanih. Vsi trije največji lastniki Iskraemeca - Kad, Sod in Dus - pa smo se odločili, da dmžbi poiščemo strateškega partnerja, in smo se v tem primeru iz naložbe pripravljeni umakniti. Postopki izbire tega partnerja potekajo. Maja je bil končan mini skrbni pregled, zanimanje zanj pa je podalo 11 potencialnih vlagateljev. Do 11. jumja morajo oddati tudi zavezujočo ponudbo. Glede na odziv in izražen interes smo optimistični in pričakujemo vstop strateškega partnerja v družbo. Koliko bi lahko za družbo v takšnem stanju zdaj sploh iztržili, glede na to, da sta sklada vanjo vložila ll milijonov evrov? Prepričan sem, da se bo pokazalo, da sta bila odločitev Kada in Soda, ki sta preprečila oškodovanje upnikov, in dokapitalizacija upravičeni. Ste predsednik nadzornega sveta te družbe. Kako ocenjujete delo sedanje uprave Iskraemeca? >~ Sod je stranka v poifstopku in ni tisti, ki lahko vpliva na to, kdaj se bo denacionalizacija končala. To se mi zdi eden ključnih problemov, saj še vedno ne vemo, kakšne so naše končne obveznosti. Naredili smo nekaj dokaj realnih analiz, na podlagi katerih ocenjujemo/ da bodo te Sodove obveznosti do leta 2016 znašale iJSjfjf milijarde evra. ~~ Dobro delo uprave te družbe se kaže v letošnjih rezultatih za prvo četrtletje, ki so boljši od načrtov. Čisti poslovni izid za to obdobje je znašal 440.000 evrov namesto načrtovanih 2,945 milijona evrov. Gibanja so pozitivna tudi zadnja dva meseca. Finančni minister je ob privatizaciji NKBM napovedal tudi oblikovanje finančnega holdinga, v katerega naj bi se združile Zavarovalnica Maribor, Tilia in Pozavarovalnica Sava, zato naj bi se za zadnjo že zanimali nekateri vlagatelji, Ste zanjo dobili kakšno ponudbo in kakšni so vaši načrti s to pozavarovalnico, kjer ste večinski lastnik? Ta bančno-zavarovalni holding bo dober iz zornega kota rasti in dodane vrednosti za vse obstoječe subjekte znotra] njega. Prepričan sem, da bo z njim mogoče doseči racionalizacijo poslovanja in izkoriščanje sinergij. Pozavarovalnica Sava je za Sod gotovo ena od najpomembnejših naložb in se bomo iz nje verjetno umaknili med zadnjimi. Verjamem, da za pozavarovalnico obstaja veliko interesa, menim pa, da bi morala dobiti stabilnega lastnika. Trenutno nimamo nobene ponudbe in se o tem nismo z nikomer pogovarjali. Kaj pa, če bo za širitev na jug potrebovala dokapitalizacijo; bi to zagotovili sami ali bi iskali zunanje vlagatelje? Sod vedno podpira dokapitalizacije, če gre za širitev in rast podjetja. Prodajate tudi tretjinski Sodov in Kadov delež v Cinkarni Celje. Po neuradnih informacijah se zanjo zanima ruska Renova Orgysintes. Ali to drži? Zaradi zaščite interesov kupca in prodajalca podrobnosti ne bi mogel razkriti. Res pa je, da smo to ponudbo dobili in da se prodajne aktivnosti nadaljujejo. Deželakova družba Lira inženiring menda ni plačala kupnine za skoraj četrtinski Sodov in Kadov delež vjelovici, kaj zdaj? Družbo Lira smo večkrat pozvali k plačilu kupnine; ker tega ni storila, smo druga dva kupca [Bojan Starman in Gorenjska borznoposredniška družba, op. p.], ki sta še sodelovala na dražbi, pozvali, naj odkupita naš delež v Jelovici. Ampak Starman menda ni več pripravljen plačati 5,8 evra za delnico, kolikorje ponujal na dražbi. Mi smo drugima dvema kupcema ponudili odkup po tej drugi najvišji ceni, dosežem na dražbi, a odgovora še nismo dobili. Neuspešno ste prodajali tudi 8,97-odstotm delež izlaškega Etija, kjerje za prenos delnic družbe potrebno soglasje nadzornega sveta. Kakšna bo usoda te naložbe? Boste počakali, da sedanjim nadzomikom, ki neželijo strateškega lastnika družbe, novembra poteče mandat in poskušali imenovati svoje nadzornike? Preden smo se lotili prodajnih aktivnosti in dražbe, smo si prizadevali vzpostaviti stike z nadzornim svetom in pred dražbo pridobiti njegovo načelno soglasje k vsem trem prijavljenim kupcem, vendar se nadzorni svet s tem ni strinjal, saj je menil, da je edini ustrezen strateški lastnik vodstvo družbe. Mi smo dražbo kljub temu izvedli, a se nanjo ni odzval nihče od treh ponudnikov. Tako Kad in Sod zdaj nadaljujeta individualne pogovore s temi ponudniki. Težko bi rekel, kakšen bo naslednji korak, ne izključujemo pa možnosti, da svoj sveženj ponudimo še katerim od obstoječih lastnikov. Iz te naložbe bi se želeli umakniti pred novembrom. a
Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 09. 06. 2007
Stran: 6
