devetsto tisoč novih zavarovancev, ki bi jih skušali prrtegniti s paketnimi zavarovanji v kombinaciji z zdravstvenim. (Foto: Primož Lavre) Hokratni poskus pripojitve Vzajemne k Adriaticu Slovenici lahko primerjam z nevesto z bogato doto v obliki devetsto tisoč zavarovancev, ki jo je oče Marko Jaklič želel pripeljati snubcu Matjažu Gantarju. se je slikovito izrazil eden od poznavalcev slovenskega zavarovalniškega trga, ki je želel ostati neimenovan. 2a zdaj je posel spodletel, saj sta se Vzajemna in AS nazadnje uklonili odredbi agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pod vodstvom Mihaela Permana in ustavili povezovanje. Vzajemna je preklicala skupščino, napovedano za 10. maj v Laškem, na kateri bi vsi zavarovanci (oziroma njihovi zastopniki) odločali o pripojitvi. Ker drugi zavarovanci niso organizirani, bi vodilni Vzajemne prek svoje mreže brez težav dobili 75-odstotno večino glasov navzočih. Če bi uprava Vzajemne vztrajala, je pojasnil Perman, bi AZN začela postopek njene razrešitve. Lov na delnice. Po izračunih svetovalne hiše Deloitte je Vzajemna vredna zgolj 42,5 milijona evrov, AS pa trikrat več, 135 niilijonov. Skladno s tem bi bilo tudi razmerje vrednosti v novi družbi. Po pripojitvi bi vrednost premoženja članov Vzajemne prenesli na AS in jim ga razdelili v obliki delnic. Zavarovanec bi dobil v povprečju 47 evrov. Kot nam je pojasniljaklič, bi bilo število delnic odvisno od vplačanih premij od začetka delovanja Vzajemne (november 1999). Potem bi jih lahko prodal na trgu in kljub temu ostal zavarovanec. Na videz bi tako le pridobil, toda kot opozarja Dušan Kidrič z urada za makroekonomske analize in razvoj, nekdanji predsednik senata AZN, bi nato delnice gotovo odkupovale poslovne mreže in tako bi se lastnina nakopičila v rokah peščice. »Ljudje imajo pač raje denar kot obljube,« dodaja. Poleg tega naj bi bilo 19 vodilnih ob uspešni pripojitvi nagrajenih z velikimi vsotami, iz katerih bi lahko odkupili velik delež na novo izdanih delnic. Tudi Jaklič pravi, da bi po pridobitvi delnic lastništvo zavarovancev seveda postalo oprijemljivejše in bi jih lahko prodali, saj smejo s svojo lastnino svobodno ravnati, Hkrati pa je svetoval, naj s prodajo počakajo, saj »se bo ob uresničevanju sinergijskih učinkov vrednost delnic še povečala". Po njegovih besedah ne smemo podcenjevati Ijudi, da se ne bi pravilno odločili, Vzajemna pa bo skrbela za vse verodostojne informacije. Druga sodelujoča v spodletelem poslu, AS, je v 95-odstotni lasti KD holdinga, direktor in največji posamični lastnik tega (lani s 15 milijoni evrov) pa je Matjaž Gantar. Zanimalo nas je, kaj meni o domnevah, da bo pri pripojitvi njegova poslovna mreža odkupovala delnice zavarovancev Vzajemne po nekajkrat nižji ceni od realne in se bo tako koncentriralo premoženje. Predstavnik podjetja Matjaž Potokar nas je prepričeval, da ta poslovna mreža delnic ne bi odkupovala, KD holding menda z delničarji sploh ne bi imel nič. Javni interes. Zakaj je pripojitev Vzaiemne k AS tako soorna? Dušan Kldrič, nekdanji predsednlk senata AZN, opozarja, da bi se Vzajemne po preoblikovanju v delniško družbo tujci zlahka polastili. (Poto: Ljubo Vukelič) Mihael Perman: »Zdaj je bolj ali manj na vrsti zakonodajalec z zakonom o preoblikovanju Vzajemne. Uprava bo gotovo poskušala znova." (Foto: Jure Eržen) Na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Andreja Bručana naj bi kot prag za preoblikovanje Vzajemne določili nedosegljive tri četrtine glasov vseh zavarovancev. (Foto: Ljubo Vukelič) Kot poudarja Kidrič, bi se samodejno spremenila v del delniške družbe, glavni cilj vsake take družbe pa je doseganje čim večjega donosa na kapital. To je v nasprotju z namenom ustanovitve Vzajemne: ponujanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. Dobiček ni bil določen kot merilo uspešnosti. Zato ni klasičnega navzkrižja interesov med lastniki, ki pritiskajo na zviševanje zavarovalnih premij, in zavarovanci, ki bi radi plačevali čim nižje. Bi torej ob preoblikovanju Vzajemne premije avtomatično narasle? Po Kidričevem mnenju se to ne bi zgodilo neposredno in hitro, ampak dolgoročno. Kot poudarja, ne gre le za znesek premij, temveč za javni interes medgeneradjske solidarnosti pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Večina sedanjih zavarovancev bi imela od preoblikovanja najbrž neko korist, toda na račun prihodnjih. Prav tako se ne bi upošteval delež ustanovitelja Vzajemne, ZZZS, ki je bil 1999. več kot 700 milijonov tolarjev. Pomembno je še, da Vzajemne ne morejo kupiti tujci, medtem ko pri delniški družbi tu ni ovir. »Ne gre le za premijo, ampak za to, da svoj zdravstveni sistem financiraš s svojimi sredstvi in po svojih pravilih.« Vzajemna ima sicer bistveno »slabši« portfelj zavarovancev kot druga dva ponudnika prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, zdravstvena zavarovalnica Triglav in AS, in sicer zaradi velikega deleža starejših, ki potrebujejo zdravstvene storitve nadpovprečno. Zato je država uvedla izravnalne sheme, prek katerih se denar iz drugih dveh zavarovalnic preliva v Vzajemno, ki bi morala sicer zvišati premije ali poslovatf z izgubo. Zaradi izravnalne sheme so zdaj premije vseh treh zavarovalnic skoraj enake, toda pri delniških družbah lahko morebitno izgubo na tem področju krijejo iz drugih vrst zavarovanj. Višino premij nadzoruje AZN. Večina sedanjih zavarovancev bi imela od preoblikovanja najbrž korist, toda na račun prihodnjih. ZakaJ ne zamenjava? Podobno kot zdaj je skušaljaklič s svojo ekipo Vzajemno preoblikovati že konec leta 2005, ko so zavarovancem pošiljali lastniške certifikate. Državni zbor je preoblikovanje v zadnjem trenutku ustavil s sprejetjem novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer so določili spremembe v skupščini Vzajemne in zapisali, da bo v letu dni sprejet zakon, ki bo uredil način in pogoje morebitnega preoblikovanja. Poskus Zmagajelinčiča, da bi Vzajemni pomagal z referendumom, je zavrnilo ustavno sodišče. Zakon o načinu preoblikovanja Vzajemne je SNS pred kratkim vložila v proceduro pred ministrom Bručanom. Ključna razlika med predlogoma je, dajelinčič za preoblikovanje predlaga privolitev tričetrt navzočih članov skupščine, kar gre na roko vodilnim v zavarovalnici, vladni predlog pa določa tričetrt vseh članov (torej nekaj sto tisoč, kar je v bistvu nemogoče doseči). Ob nenehnih bojih z upravo zavarovalnice se postavlja vprašanje, kako bijakliča in drugega člana uprave Franca Henigmana lahko zamenjali. Formalno bi morala priti pobuda od zavarovancev ali nadzornega sveta, toda slednji jo je ob njenih dosedanjih poskusih preoblikovanja podpiral, torej najbrž ne bo storil nič. »Kot člana Vzajemne me motijo postopki uprave, ki se financirajo iz naših premij, za poslovanje pa so povsem nepotrebni,« je kritičen dr. Mihajuhart z Ijubljanske pravne fakultete. Ugotavlja, da pri Vzajemni zavarovanci v resnici nikoli ne bodo sami odločali o usodi zavarovalnice, temveč bo imel zadnjo besedo, kdor bo zbral največ glasov. Novl poskusl. Na AZN trenutno poteka osem postopkov zoper Markajakliča zaradi sumov kršenja predpisov s področja zavarovalništva. Njegova naveza s SNS (na lokalnih volitvah se je na njeni listi celo potegoval za Ijubljanskega mestnega svetnika, vendar neuspešno) je pomenljiva in med zavarovanci vzbuja skrb. Nazadnje lahko le povzamemo Permanovo misel: »Zdaj je bolj ali manj na vrsti zakonodajalec z zakonom o preoblikovanju Vzajemne. Uprava bo gotovo poskušala znova.« • NENAD GLUCKS nenad.glucks@mag.si DESETODSTOTIMI ZDRAVSTVENI KOLAČ fcdravstveno zavarovalnico Vzajemnaje 1999.ustanovil ZZZS, ki je kot ustanovitelj tudi imenoval prvo, 17-člansko skupščino. Leta 2003 je bila na podlagi pravilnika Vzajemne izvoljena 33-članska skupščina, lani pa je država po poskusu preoblikovanja v delniško družbo določila, da skupščino sestavljajo vsi zavarovanci Vzajemne. Člani nadzornega sveta so Franci Strajnar, Jože Benčina, Damijan Gregorc, Peter Kukovica, Alenka Starič in Jaftez Gregorič. Na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj Vzajemna z 900 tisoč zavarovanci trenutno dosega 65-odstotni delež, z okoli 300 tisoč zavarovanci na tem področju jim z 21 -odstotnim deležem sledi AS, zdravstvena zavarovalnica Triglav ima 14- odstotnega. Na celotnem zavarovalniškem trgu pa je Triglav še vedno daleč najmočnejši s 43-odstotnim deležem, druga je AS s 14 odstotki pred Vzajemno s trinajstimi. Zadnjaje lani dobila 54 milijard tolarjev ali 225 milijonov evrov vplačanih premij, karje skoraj desetina letne vsote, ki jo pri nas porabimo za zdravstvo. Zaradl novlh načlnov zdravljenja in zdravil ter staranja prebivalstva se bodo zdravstvena zavarovanja v prihodnje dražila ne glede na obliko lastništva zavarovalnic. (Foto: Urošhočevar)

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Glucks Nenad
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Na sledi
Datum: 25. 04. 2007
Stran: 26