Edvard Fonda, direktor Krasa Sebastjan Morozov___ LJUBLJANA - Edvard Fonda, direktor Krasa, ki je lani ustvaril.80 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je dolga leta razvijal družbo brez velike medijske pozornosti. Ko je ena največjih srbskih družb, Delta Holding, pred mesecem začela sovražno prevzemati Kras, so se ji Fonda in vodilni menedžerji Krasa postavili po robu. V letošnjem letu bo Fonda zaradi načrtovanega povezovanja mesnopredelovalnih podjetij, kijo bodo spremljali številni interesi, verjetno pogosto medijsko izpostavljen. Od lanskega leta je aktualno povezovanje med Krasom in pomursko družbo Panvita, ki je proizvajalec mesa in vključuje KG Rakičan. Ali ste
opravili cenitve obeh podjetij? Konec marca smo oddali bilance, tako da bi morale biti cenitve družb v teh dneh končane. Na podlagi pisma o nameri in glede na načrte bi se lahko povezali še letos. Pri združitvah je vedno eno podjetje vodilno, čeprav se pogosto napačno meni, da gre za enakovredno povezovanje. Kdo bi bil v vašem primeru tarča in kdo prevzemnik? Pobudo za povezovanje je dala Panvita. Dokončna odločitev še ni sprejeta, vendar bi v holdingu pri proizvodnji mesa imela vodilno vlogo Panvita, pri njegovi predelavi pa Kras. Po cenitvi podjetij bo treba izhodišča še enkrat določiti. Bi se lahko Farme Ihan, ki so največji proizvajalec prašicev v Sloveni]i in so lastniki četrtine KG Rakičan, pridružile združevanju Krasa in Panvite? Farme Ihan so bile naš konkurent, ko smo leta 2003 kupili Mesnine dežele Kranjske od Mercatorja. Od takrat z direktorjem Farm Ihan Markom Višnarjem tečejo pogovori o povezovanju. Ker med partnerjema ni bilo zadostne komunikacije, nam ciljev povezovanja ni uspelo pravilno postaviti. Morda je krivo celo nepoznavanje postopkov in načinov za doseganje teh ciljev. Ko so se lani nekateri delničarji Farm Ihan odločili prodati delnice, je delnice kupoval Taxgroup. Uspelo mu je kupiti več kot polovico delnic družbe pooblaščenke m del drugih delnic. Ker so se Farme Ihan začele braniti pred prevzemom, se je na licitaciji lastniških deležev, ki sta jih imela v Farmah Ihan Kapitalska družba in KD Group, cena njihovih delnic dvignila v nebo. Cilj skupine Taxgroup za nakup delnic z namenom, da se začne povezovanje mesnopredelovalnih industrij v Sloveniji, je bil potrjen tudi s kasnejšim nakupom delnic »Srbska Delta je naš velik kupec, vendar zaradi tega nismo mogli spreminjati lastniške strukture Krasa.« Krasa. Delež Taxgroupa v Farmah Ihan in Krasu ni majhen in upamo, da bo prišlo do povezovanja mesnopredelovalne industrije. Na tak način bi si nehali konkurirati na tako majhnem prostoru, kot je slovenski. Samo kapitalske povezave namreč lahko izbo-Ijšajo položaj v slovenski mesni industriji. Srbski Delti Holdingu, ki jo vodi Miroslav Miškovič, ste pred kratkim speljali 10odstotni lastniški delež, ki ga je imela v Krasu Zadruga Vinakras, kar je precej odmevalo v srbskih in slovenskih medijih. Je bil razlog za koncentracijo lastništva Krasa povezovanje s Panvito? Ne, delnice smo kupili v obrambi pred prevzemom. Lastniške spremembe Krasa v zadnjih dveh mesecih je spodbudila ponudba BPH Ilirike oziroma Delte za nakup delnic. Poleg poslovnega sodelovanja je med Krasom in Vinakrasom obstajal tudi sporazum, po katerem mora zadruga, če se odloči za prodajo, delnice najprej ponuditi Krasu. Ne verjamem, in res bi bilo nenavadno, če bi zadruga prodala te delnice nekomu tretjemu. Zakaj je Delta hotela kupiti Krasove delnice? Delti prodajamo naše izdelke v njihovi trgovski verigi Maxi. Povezovati so se hoteli, ker smo veliko in zanje zanimivo predelovalno podjetje. Ker jim vodstvo Krasa ni hotelo prodati delnic, so se odločili za nakup delnic v lasti malih delničarjev in Vinakrasa, ki so imeli skupaj okoli 24 odstotkov Krasovih delnic. Delta ima v Srbiji velik vpliv, ne nazadnje ima v lasti tudi največjo srbsko trgovsko verigo Maxi. Ali že čutite kakšne povračilne ukrepe? Pričakujemo, da z njimi ne bomo več poslovali, čeprav si tega ne želimo. Odzvali se še niso, vendar smo od Maxija dobili že zelo resen namig o prekinitvi poslovanja. Delta je naš velik kupec, vendar zaradi tega nismo mogli spreminjati lastniške strukture Krasa. Ali so Krasove delnice kupovali menedžerji? Nič ne skrivamo, menedžerji prek podjetja Brinovka, na katerega smo leta 2004, ko so drugi selili premoženje na Nizozemsko, prenesli naše lastniške deleže Krasa, in prek drugih povezanih oseb že 15 let obvladujemo več kot 50 odstotkov Krasa. Delnice od malih delničarjev in Vinakrasa je kupil Kras. Skupaj s partnerjem Taxgroup obvladujemo 95 odstotkov družbe. Po zakonu mora Kras 10 od 20 odstotkov lastnih delnic prodati. Komu jih boste zaupali? Delnice lahko tudi umaknemo. Pripravljamo predlog na pravni podlagi. Konec lanskega leta je Kras kot likvidacijski upravičenec Kras Commercea kupil 19,56 odstotka Krasovih delnic, s čimer se je delež lastnih delnic povečal na 28,47 odstotka, kar je več, kot dovoljuje zakon. Te delnice ste nato verjetno s terminsko pogodbo prodali prijateljskemu podjetju Taxgroup oziroma ste jih pri njemu parkirali. Kdaj lahko pričakujemo, da boste od njih odkupili delnice? Kras je delnice prodal Taxgroupu. Kras je del Slovenije, v Sloveniji pa se dela, kot se pač dela. V Sloveniji se podjetja ukvarjajo z marsičim, povrh pa bi želeli, da bi bila konkurenčna še v evropskem merilu. Razvili smo se v Jugoslaviji, doživeli spremembo sistema, se privatizirali, zdaj je na »sporedu« globalizacija. Italijanskim parterjem, ki pogosto prihajajo v Kras, ni niti najmanj jasno, kaj se v Sloveniji dogaja. Ali v Italiji ne poznajo parkiranja delnic podjetij? Ker že dolgo obstaja zasebna lastnina, podobne prakse v Italiji nimajo. Davčni in računovodski sistem je že desetletja utrjen, pogoji gospodarjenja so stabilni, zato se podjetja lahko osredotočajo na poslovanje. Veste, kako je položaj komentiral naš švicarski partner? Da oni delujejo v razvitem okolju že sto let, zato jih ne moremo mi z Balkana skopirati v petih letih. In da se bomo s tranzicijo ukvarjali še vrsto let, če ne celo desetletja. Ljubljanske mlekarne so bile do pred dvema letoma v »socializmu«, zdaj pa bi bili kar Danone. Tudi Dnevnik ne more biti Corriere della Sera ali The Times. Kakšno mesto zavzemajo Krasovi pršuti v Italiji, Španiji, Franciji, Nemčiji, kjer tradicionalno porabijo veliko pršutov? Ne nazadnje Italijani proizvedejo 40 milijonov pršutov na leto, Španci 30 milijonov, Kras pa trenutno okoli 250.000 pršutov. Naši pršuti se uvrščajo med najboljše pršute na svetu. Čeprav smo se z zaščito blagovne znamke Kraški pršuti zavezali za vse kontrole in standard, je bila odločitev pravilna. Vedeti je treba, da so ugledni in kakovostni italijanski pršuti San Daniele zaščiteni že od leta 1963. Naši pogoji za zaščito pa so nastali šele z naraščanjem obsega proizvodnje in tehnolo~ke izpopolnitve. Vam je Mesnine dežele Kranjske po štirih letih uspelo spraviti iz rdečih številk? Upamo, da se bo to zgodilo letos. Lani smo imeli okoli 200.000 evrov izgube, ki se je precej znižala v primerjavi s prejšnjimi leti. Od prevzema dalje smo število zaposlenih za polovico zmanjšali. Veliko težav smo imeli z okoli 70 invalidi, ki jih do letos ni bilo mogoče odpustiti. Prav bi bilo, če bi država vzpostavila bolj urejeno zakonodajno okolje. Kako napreduje gradnja nove proizvodnje Mesnin dežele Kranjske v Zalogu pri Ljubljani, kamor boste preselili tudi obrat iz Kočevja? Smo v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V novo proizvodnjo, ki bo končana do konca leta 2009, bomo vložili od 15 do 20 milijonov evrov. Kako se je slovenska mesnopredelovalna industrija znašla po vstopu v EU? Prost pretok blaga med državami EU je vzpostavljen v polni meri. Pri vertikalni proizvodnji med pridelavo, predelavo in trgovino je predelava mesa v najslabšem položaju. Obstaja velik odliv živine na klanje v Avstrijo in priliv mesa iz Avstrije v Slovenijo, karje mogoče opaziti v trgovskih verigah. V nasprotni smeri Slovenci nismo sposobni kupovati živine v Italiji in Avstriji ter vstopati v njihove trgovske verige. Verjetno se je premalo naredilo pri horizontalni povezavi, pri koncentraciji podjetij, prešibke pa so tudi povezave med pridelovalci in predelovalci mesa. Slovenski trgovinski trg je vedno bolj koncentriran in velike trgovske družbe z dobavnimi pogoji pritiskajo na živilske proizvajalce. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo, da bi se živilski pridelovalci med seboj povezali, in sicer zato, da bi si pri prodaji trgovskim verigam izposlovali boljše pogoje? Procesi koncentracije v mesni industriji so počasnejši kot pri trgovini, vendar obstajajo. Kras se je povezal z Mesninami dežele Kranjske, Pomurka z Mipom, Perutnina z Jato, Farme Ihan z Mesom Kamnik, kar pomeni, da se struktura podjetij počasi spreminja. Kako močna bo v prihodnosti mesnopredelovalna industrija, pa je težko napovedati. sebastjan.morozov@dnevnik.si Nova Krasova pršutarna Pred dnevi ste odprii novo pršutarno in proizvodne zmogljivosri v Šepuljah pri Sežani. Koliko ste vložili v to naložbo? Vložili smo 7,5 milijona evrov. V razširjeni proizvodnji, v kateri smo imeli tehnični pregled konec marca, so se proizvodne zmogljivosti povečale za 7000 kvadratih metrov, na 26.000 kvadratih metrov. Proizvodnja pršutov se bo povečala s 5000 na 7000 pršutov na teden. 2 dodatno površino smo dobili možnost za bolj razčlenjeno proizvodnjo pršutov, ki lahko zorijo od minimalno za zaščiteno blagovno znamko Kraški pršut določenih 12 mesecev do 20 mesecev za velika stegna, Težave živilskopredelovalne industrije Novemu kmetijskemu ministru Iztoku Jarcu ste kot predsednik upravnega odbora združenja slovenske mesnopredelovalne industrije pred dnevi predstavili izzive slovenske mesnopredelovalne industrije. Kakšne so vaše največje težave? Živilskopredelovalna industrija je v težavah, ker imamo premajhen trg in zaostajamo v razvoju. Pred vstopom v EU smo sami naredili premalo, vendar bi potrebovali močnejšo podporo tudi pri ministrstvu in vladi, ki po mojem občutku bolj podpira primarno proizvodnjo, na primer pridelavo vina, mleka in mesa. Konkurenčna podjetja v tujini so res bolj razvita, a za njimi stoji država z neko politiko. Na kmetijskem ministrstvu bi želeli dobiti državnega sekretarja, ki bi razumel našo panogo, kar nam v preteklosti ni uspelo. Zavedati se moramo namreč, če ne bo obstajala predelovalna industrija, ne bo obstajala niti proizvodnja osnovnih surovin. "Vodstvo mesnopredelovalne industrije Yuhor, ki sodi v Delta Holding, je omenjalo več cen. Do konkretne ponudbe ni prišlo, ker se nismo želeli pogajati. Pred 15 leti se nismo lastninili zato, da bi družbo prodali. Presenetljivo je, da so se po naši zavrnitvi sploh odločili za nakup delnic. Želeli so si namreč, da bi Kras prevzeli v sodelovanju z vodstvom,« odgovarja Edvard Fonda na vprašanje, ali je Kras dobil od Delte Holdinga prevzemno ponudbo. Foto: Jaka Adamič
Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 04. 05. 2007
Stran: 20
