JANJA INTIHAR

Predsednik uprave Aleš Skok je že v začetku leta napovedal približno 10odstotni padec prihodkov in skromnejši čisti dobiček. Podjetje se je že v zadnjem lanskem tromesečju soočilo s poslabšanjem razmer na trgu. Povpraševanje se je zmanjšalo, zaradi pritiska kitajskih izdelkov na evropski trg ter večjih količin neporabljenih zalog pri nekaterih kupcih so se cene pigmenta titanovega dioksida znižale, cene surovin in predvsem energije so še vedno visoke.

»Na podlagi trenutnih tržnih razmer ocenjujemo, da bo pritisk na znižanje cen prisoten tudi v naslednjih četrtletjih. Ob tem so cene nekaterih ključnih surovin še vedno visoke oziroma se cenijo le v manjši meri, kar bo vplivalo na zmanjšanje dobička. Na podlagi teh dejstev smo oblikovali tudi načrt za leto 2023, je povedal Skok ter dodal, da cinkarna kot manjša proizvajalka ne more narekovati cen. Zato se bo osredotočala na razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo, še bolj skrbno bo načrtovala proizvodne stroške, povečevala bo število čistilnih naprav in sončnih elektrarn ter uvajala druge ukrepe za energetsko vzdržnost.

Za leto 2023 so si v cinkarni postavili skromnejše načrte. Prihodki naj bi znašali približno 200 milijonov evrov, čisti dobiček pa le 6 milijonov evrov.

Manjša prodaja na vseh trgih

V prvem četrtletju so v cinkarni ustvarili 50 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 16 milijonov evrov ali 25 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost prodaje pigmenta titanovega dioksida, ki je njen najpomembnejši izdelek, je znašala 39,7 milijona evrov, kar je 14 milijonov evrov manj kot lani. Čisti dobiček, ki je znašal 3,8 milijona evrov, je bil nižji za kar 76 odstotkov. V lanskem prvem četrtletju je podjetje imelo 15,6 milijona evrov čistega dobička, v vsem letu pa približno 43 milijonov evrov.

Cinkarna je letos zmanjšala prodajo na vseh trgih, tudi na domačem, kjer je v primerjavi z lanskim četrtletjem upadla za 8 odstotkov. Vrednost izvoza, s katerim ustvari večino svojih prihodkov, se je znižala za 26 odstotkov. Padec prodaje je bil najvišji v državah Evropske unije, kjer so njeni ključni trgi Nemčija, Italija in Francija. Prodaja v državah nekdanje Jugoslavije je bila nižja za 27 odstotkov, na tretjih trgih za 16 odstotkov.

Brez dividend

Uprava cinkarne zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov ni zaskrbljena in ocenjuje, da so glede na razmere na trgu ter poslovanje konkurenčnih podjetij dobri in nad pričakovanji. Kljub temu je lastnikom družbe, ki se bodo 14. junija zbrali na redni letni seji, predlagala, naj se letos odpovedo dividendam in naj bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov ostane nerazporejen. Uprava z nadzornim svetom takšen sklep predlaga zato, ker bo družba letos deležna pomoči v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Če bi v letu 2023 ali za leto 2023 izplačala dobiček, bi državna sredstva morala vrniti. Izguba pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo premoženjsko škodo.

S takšnim predlogom se ne strinjajo v Društvu Mali delničarji Slovenije. Želijo, da cinkarna za dividende nameni 21,7 milijona evrov bilančnega dobička ali 2,8 evra bruto na delnico. Še pred uradnim sklicem seje skupščine so pozvali upravo in nadzorni svet cinkarne, naj spremenita sklep o delitvi dobička, vendar njihovega predloga nista upoštevala. Društvo je zato na objavljeni dnevni red seje in predlagane sklepe vložilo nasprotni predlog, v katerem poleg izplačila dividend še predlaga, naj cinkarna 3 milijone bilančnega dobička porabi za takojšnje vračilo polovice letošnje državne pomoči.

Nasprotni predlog na delitev bilančnega dobička je pripravilo tudi Vseslovensko združenje malih deležnikov. Združenje predlaga, naj cinkarna za dividende, ki naj jih izplača prvi teden v januarju leta 2024 (in se tako izogne vračilu državnega denarja), nameni 23,4 milijona evrov ali tri evre bruto za delnico. Preostanek bilančnega dobička naj ostane nerazporejen.