UBLICENEMY]Veljkasencadvomaolegitimnostiprivatizacijskegaprocesa H Stanislav Kovač flnanceifflnance.sl Vzadnjihtednihmedije množično preplavljajo vesti in komentarji z alarmantnim sporočilom, da v Sloveniji kapital prevzema politične stranke. Na drugi strani številni privatizacijski dogodki, ki so povezani s primarno akumulacijo družbenega (državnega) kapitala, razkrivajo, da sije kapital podrejal slovensko politično elito skozi celotno obdobje tranzicije. To potrjuje tudi vnovična obravnava zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, ki se zaradi lobiranja kapitalsko vplivnih predstavnikov pidovske industrije pri političnih strankah ne premakne z mrtve točke že
vse od spomladi 2001. Nerešena pidovska dediščlna Najmnožičnejši privatizacijski proces preoblikovanja družbene lastnine seje izvedel vprocesu zamenjave lastniških certifikatov za delnice pidov, saj je po podatkih agencije za privatizacijo v pide certifikat vložilo kar 1,3 milij ona oziroma okoli 70 odstotkov vseh imetnikov lastniških certifikatov. Prvotni zakon iz leta 1994, ki je urejal delovanje pidov, je predvidel, da naj bi se pidi po določenem obdobju spremenili predvsem vvzajemne sklade in le izjemoma v redne delniške družbe. V začetku leta 2004, ko se je iztekel zakonski rok za preoblikovanje pidov, je iz pidov nastalo 42 rednih delniških družb, 11 investicijskih družb, envzajemni sklad in pet delniških družb. Po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev so med rednimi delniškimi družbami prevladovali holdingi z 883 tisoc nekdanjimi pidovskimi delničarji. Kljub množičnemu preoblikovanjupidovvholdinge, kije med drugim posledica večletnega zavlačevanja države pri zapolnitvi pidovske privatizacijske vrzeli, do danes še nobeni vladi ni uspelo sprejeti sistemske zakonodaje, ki bi urejala delovanje holdingov, nastalih iz pidov. Iz pidov nastali holdingi namreč niso pod strogim nadzorom agencije za trg vrednostnih papirjev, njihovo poslovanje je manj pregledno, zanje pa tudi ne veljajo stroga zakonska določila glede najvišje dovoljene provizije, razpršenosti naložb in lastništva ter obvezne uvrstitve delnic vborzno trgovanje. Vse to najbolj koristi velikim lastnikom holdingov, ki lahko zaradi velike razpršenosti lastništva malih delničarjevholdinge dejansko upravljajo le v skladu s svojimi interesi. Pidl. lobiranje in polltika V začetku leta 2006 je bila oddaji nacionalne televizije prča prikazana kronologija 'uspešnega sprejemanja za>ona o pravnih naslednicah Mov. Kronologija lobiranja 'idovske industrije je šla taale: aprila 2001 je tedanji fiančni minister v Drnovškovi .-iadi Tone Rop prvič pripravil ; akon o pravnih naslednicah idov, ki naj bi uredil delovanje •dnih delniških družb oziroi a holdingov in s tem zaščitil stninske pravice malih pidokih delničarjev. Pod lobistič'TI pritiskom pidov so stranke danje Drnovškove vladajoče -•alicije LDS, SD, SLS in Deis zakonski predlog večkrat i maknile z dnevnega reda. Na koncuje parlament Drnovškovi vladi naložil obveznost, da za zaščitomalihdelničarjevsprejme poseben zakon. Nekaj mesecevpredvolitvami leta 2004 je Ropovavlada po hitrem postopku v parlament poslala nov zakonski predlog o pravnih naslednicahpidov, kjer je med osnovnimi cilji zakona zapisala, da zakon »zagotavlja varstvo manjšinskih delničarjev družb« in preprečuje, da bi redne delniške družbe »poslovale kot neregulirani in nenadzorovani zaprti investicijski skladi«. Z zakonskim predlogomjevladavečstotisočglavi množici malih pidovskih delničarjev odkrito priznala, da nj ihova lastnina ni ustrezno varovana, saj poslovanje holdingov ni pregledno in tudi agencij a za trg vrednostnih papirj ev ga ustrezno ne nadzoruje. Vendar je sprejetje zakonskega predloga po hitrem postopku znova preprečila skupinaposlancev, kije zahtevala splošno obravnavo. V omenjeni skupini so bili poslanci vseh parlamentarnih strank, tako vladnih kot opozicijskih, podpirali pa sojih močni lobistični interesi pidovske industrije. Takratni predsednik najmočnejše poslanske skupine LDS Tone Anderličje v televizijski oddaji Tarča opozoril, daje pod lobističnim pritiskom kapitalskega lobija pidovske industrije klonilatudi Ropovavlada: »Ce bi vlada želela zakon spraviti skozi parlament, bi ga tudi spravila.« Sedem let prepozno Januarja 2006 je tedanji poslanec LDS Milan M. Cvikl v zakonodajni postopek vložil malodane identičen zakonski predlog o pravnih naslednicah pidov, kije bil pod lobističnimi pritiski pidovskega lobija zavrnjen tik pred volitvami leta 2004. Janševa vlada je vložila amandmaje na Cviklov zakonski predlog šele letos maja, torej leto in pol po vložitvi Cviklovega predloga. Vsebina vladnih amandmajev pokaže, da vlada ne podpira odtujitev oziroma oddelitev manjšega tržnega in likvidnostnega premoženjapravnih naslednic pidov, hkrati pa za vse naslednice pidov predlaga obvezen statusjavne družbe (vse družbe morajo uvrstiti delnice v organizirano trgovanje), nadzor agencije za trg vrednostnih papirjev (najvišje možne kazni za kršitelje) in obvezno poročanje agenciji v skladu z določili, ki veljajo za investicijske sklade (mesečno poročanje o naložbeni politiki). V obrazložitvi amandmajev Janševe vlade, kijihje pripravilo Bajukovo ministrstvo za finance, bode v oči zlasti obrazložitev, da je »vlada tako dolgo odlašala s predlogom amandmajev« zaradi čakanja na sprejem nove zakonodaje s področja gospodarskih družb, prevzemov in vrednostnih papirjev. Po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev se je namreč od aprila 2004 do konca decembra 2006 število malih delničarjev v rednih delniških družbah (holdingih), nastalih s preoblikovanjem pidov, nadalje zmanjšalo z 882 na 579 tisoč ali za 300 tisoč (glej graf). Prav minister Bajukje bil tisti opozicijski poslanec, ki je v obdobju 2001-2004 vseskozi pozivalvladajočo koalicijo LDS k hitremu sprejetju zakona o pravnih naslednicah pidov, saj je trdil, da se z odlašanjem sprejetja zakonodaje le omogoča nepregleden proces lastniške koncentracije gospodarstva na račun oškodovanja malih pidovskih delničarjev. Po prevzemu oblastije prav ta Bajuk kot finančni minister potreboval skoraj tri leta, da je na vsega trinajstih straneh strnil vladne amandmaje k zakonskemu predlogu o pravnih naslednicah pidov. Janševa vlada na čelu z ministrom Bajukom bi lahko predlagane zakonske predloge o pravnih naslednicah pidov uzakonila takoj po prevzemu oblasti brez čakanja na sprejem nove zakonodaje s področja gospodarskih družb, prevzemov in vrednostnih papirjev. Vladno odlašanje sprejetja sklepne pidovske zakonodaje meče nadaljnjo veliko senco dvoma na legitimnost celotnega privatizacijskega procesa. Nelegitimni kapitalisti Zaradi lobiranja izredno vplivne kapitalske elite pidovske industrije Slovenija sedem let od vložitve omenjenega zakonskega predloga še vedno nima sistemskega zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, ki bi zaščitil lastninske pravice malih pidovskih delničarjev. Hkrativjavnosti močno odmeva primer tretjega najbogatejšega Slovenca Igorja Laha po Managerjevi lestvici sto najbogatejših Slovencev, kije obogatel tudi ob pomoči nesprejetja zakona o pravnih naslednicah pidov. Lahova neskončna veriga pidovskih transformacij je nazadnje doživela preoblikovanje delnic z oznako KS2G v delnice KSFR, ki nikjer ne kotirajo in za male pidovske delničarje nimajo nobene vrednosti. Pidovski tajkun Lahje le eden od najbolj razvpitih slovenskih bogatašev, ki so v tranziciji izšli iz pidovske industrije. Zgodba v zvezi z dolgoletnim sprejemanjem zakona o pravnih naslednicah pidov znova odpira temnejšo stran slovenske tranzicije, ki bo imela dolgoročne posledice na razvoj slovenskega kapitalizma. Leta 2005 je izšla odmevna raziskava o političnih in ekonomskih posledicah privatizacijskega procesa v tranzicijskih državah z naslovom Privatization: What Have We Learned? (Guriev, Megginson), ki opozarj a, dajev tranzicij skih državah ključnega pomena politična legitimnost pridobljenih lastninskih pravic novonastale kapitalske elite. Ekonomista Guriev in Megginson trdita, da bodo tranzicijske družbe brez legitimno pridobljenega lastništva težko vzpostavile potrebno zaupanje v novo kapitalsko elito, brez zaupanja pa ne bo možno izvesti potrebnih družbenih reform. To opozorilo velja tudi za Slovenijo, ki z dolgoletno pidovsko kalvarijo postavlja pod vprašaj legitimnost lastninskih pravic novonastale pidovske kapitalske elite in s tem tudi prihodnji razvoj države. • KOMENTARJI >• StanislavKovačjeekonomist. >• Ocenite komentar, napišite svoje mnenje: www.finance.si/ komentarji *• Komentarii izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ. » Dolgoletna pidovska kalvarija postavlja pod vprašaj legstimnost lastninskih pravic novonastale pidovske kapitalske eiite in s tem tudi prihodnji razvoj države.
Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 27. 06. 2007
Stran: 12
