TV SLOVENIJA 1, 16.04.2007, ODMEVI, 22.25
ROSVITA PESEK: Zdaj pa k naši napovedani temi, zavarovalnici Vzajemna. Pred majsko skupščino te zavarovalnice je znova vroče, saj naj bi odločali o povezovanju Vzajemne z zavarovalnico Adriatic Slovenica. Ministrstvo za zdravje bi moralo do začeka aprila pripraviti poseben zakon, ki bi natančno določil preoblikovanje Vzajemne, a ga ni. Zato pa je pohitela Nacionalna stranka in v parlamentarni postopek vložila svoj predlog zakona, kar pomeni, da ima Jelinčičev zakon, ki predvideva preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo, prednost pri obravnavi v Državnem zboru.
ALEKSANDRA SAKSIDA: Zdaj ni zakonske podlage, ki bi omogočila preoblikovanje Vzajemne, so prepričani v stranki upokojencev. Sklep skupščine o združitvi Vzajemne z zavarovalnico Adriatic Slovenica bi bil zato nezakonit. Vzajemna je nastala zato, da zagotovi solidarnost in medgeneracijsko vzajemnost, ne pa profit, trdijo v DeSUS-u, od vlade pa pričakujejo:
KARL ERJAVEC (predsednik DeSUS-a): Da bo predlog zakona pripravljen tako, da bo preprečil združevanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice z neko drugo zavarovalnico, predlog, ki bo še vedno zagotavljal tej zavarovalnici, to se pravi Vzajemni, da opravlja svojo dejavnost v javnem interesu.
SAKSIDA: Zaradi suma oškodovanja milijona zavarovancev Vzajemne je Državni zbor lani preprečil, da bi se Vzajemna preoblikovala v delniško družbo, hkrati pa je od vlade zahteval, da pripravi poseben zakon.
DR. MARKO PAVLIHA (poslanska skupina SD-ja): Žal danes ugotavljamo, da se je Vzajemna odločila za drugo taktiko, da zdaj išče uresničitev svojih ciljev s pripojitvijo k zavarovalnici Slovenica Adriatic, da ministrstvo še zdaj ni pripravilo zakona in da še vedno obstaja grožnja oškodovanja zavarovancev.
SAKSIDA: Državljani bi morali sami pretehtati, kako bodo upravljali kapital, ki se zbira v blagajni Vzajemne, pravi Slovenska nacionalna stranka in predlaga, naj se o morebitnem preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo odločijo lastniki.
DR. MATEJ LAHOVNIK (skupina nepovezanih poslancev, Zares, 13.4.): Pri čemer je velika slabost tistega predloga ta, da v ničemer ne ureja pravice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je tudi ustanovil Vzajemno in da ne rešuje vprašanja rezervacij, ki so bile v preteklosti preplačane.
IVAN GRIL (SDS): Ta zakon, ki ga je vložila Slovenska nacionalna stranka, praktično ne zasleduje teh ciljev, da bi nova, statusno preoblikovana zavarovalnica v kakršnikoli obliki še vedno ohranila načelo medgeneracijske solidarnosti in pomeni, da tudi ne bo poslovala v prid upravičencev, ampak bo predvsem zasledovala kapitalske dobičke.
SAKSIDA: Vzajemna je zdaj neprofitna ustanova in njeno poslanstvo je tudi to, da so premije, ki jih plačujejo državljani za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, čim nižje. Sicer pa stranke pravijo: cilj je, da zavarovanci Vzajemne ne bodo oškodovani.
PESEK: Lepo vas pozdravljam, spoštovani gostje, gospod Jaklič, gospod Jelinčič, dr. Juhart in gospod Kidrič. Pa začniva midva, gospod Jelinčič. Zakaj ste znova predlagali zakon, ki naj bi Vzajemno preoblikoval v delniško družbo, glede na to, da je Državni zbor lani že enkrat o tem odločal in tega ni podprl?
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (Slovenska nacionalna stranka): Ja, Državni zbor ni tega podprl v takšni obliki, kot smo zdaj predlagali. Dejstvo je, da hočemo preprečiti, da bi gospod Bručan porinil Vzajemno v naročje Triglava, kar namerava, in potem potihem lastninil kompletno skupno zavarovalnico. Triglav se je že enkrat pokazal kot zelo čudna naložba, ki ni delovala v smislu zaščite interesov davkoplačevalcev in tistih, ki so zavarovani, in zdaj bi radi to zadevo še enkrat ponovili.
PESEK: Ampak vlada tega zakona še ni pripravila. Kako veste, da gre ravno za Triglav, ne za...
JELINČIČ PLEMENITI: Poglejte, iz enega enostavnega razloga. Zaradi tega, ker imam tukajle en dokument, kjer so, kjer lepo piše, sklep o oddaji naročila, da so gospodje iz vlade pripravljali preko odvetniških firm Triglava zakon, ki naj bi ga vložili. To je Odvetniška družba Colja in Rojs.
PESEK: Dr. Juhart, vi nekako pri vladi pomagate sestaviti ta zakon. Gre res za to namero, da se potisne Vzajemna k Triglavu?
DR. MIHA JUHART (Pravna fakulteta v Ljubljani): Ne, jaz mislim, da gotovo ne. Sicer to težko komentiram, vendar besedila, ki sem jih jaz videl, so usmerjena predvsem v to, da ohrani Vzajemna kot vzajemna zdravstvena zavarovalnica, kot specifična oblika družbe za vzajemno zavarovanje in da se seveda v skladu z novelo ZZVZ omogoči tudi preoblikovanja kot vsaki drugi gospodarski družbi.
PESEK: Gospod Jaklič, zakaj je potrebno Vzajemno preoblikovati? Nenazadnje poslovni rezultati dobro kažejo.
MARKO JAKLIČ (predsednik uprave Vzajemne): Poglejte, vsi, tudi strokovnjaki tukaj, bi se morali zavedati, da je bil septembra 2005 sprejet nov zakon o zavarovalnih shemah, ki ne glede na organizacijsko obliko zagotavlja solidarnost in vzajemnost. Dokaz za to je tudi v tem, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujata dve delniški družbi, ki jim mora Vzajemna konkurirati. To sta Adriatic Slovenica in Triglav zdravstvena zavarovalnica. Pa ni s tem nič narobe. Poglejte, vsaka gospodinja ve, da če si samo specializiran samo za zdravstvo, ne moreš uspešno tržno konkurirati tako močnim zavarovalnicam. Dejstvo je, da Vzajemna potrebuje svež kapital, da lahko ponudi sveže, nove zavarovalne vrste. In jaz bi gospode vprašal, zakaj ne dovolite lastnikom Vzajemne, to so vsi naši zavarovanci, v tem trenutku jih je več kot 900 tisoč, da odločajo o svoji prihodnosti, kaj bi želeli v Vzajemno? Nič ni narobe, če bodo takšno, bom rekel, povezovanje zavrnili. Če se bodo pa odločili za to, moramo takšno odločitev spoštovati, kajti Vzajemna je danes specializirana zavarovalnica, če se želi razvijati in ponuditi svojim zavarovancem nove storitve, se mora povezovati ali preoblikovati. V tem trenutku je edina možnost povezovanje. V tem trenutku z Adriatic Slovenico bi bilo to najbolj racionalno. In 900 tisoč zavarovancev bo 10. maja o tem odločalo. In vse te dušebrižnike, ki po televiziji govorijo o vzajemnosti in solidarnosti, še enkrat sprašujem, kako to, da danes na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj praktično enako pomembno vlogo kot Vzajemna igrata dve delniški družbi in tukaj nima nihče nič proti? Gre za na nek način po mojem mnenju tihe poskuse podržavljanja Vzajemne. Poglejte samo poslanca Lahovnika, ki je rekel, da bo imel Zavod poseben delež na Vzajemni. Poglejte, tukaj je šlo za denar zavarovancev in Zavod ni za to plačal niti tolarja.
PESEK: Ampak poglejmo še nekoliko nazaj to zgodbo. Glejte, Vzajemna je vsake toliko časa burila duhove. Najprej po visokih plačah, potem so bile sprejete izravnalne sheme, zdaj se pojavlja lastništvo... Eno kronologijo vseh teh dogodkov je pripravila kolegica Ulčar Cvelbar, pa bomo potem nadaljevali s pogovorom.
IRENA ULČAR CVELBAR: Najprej so bili certifikati o solastniških deležih, nato ideja o preoblikovanju v delniško družbo, zadnjih nekaj mesecev je aktualen sklep o pripojitvi Vzajemne k Adriatic Slovenici. Vzajemna bi s tem prenehala obstajati, zavarovanci bi prešli pod okrilje AS-a in hkrati postali tudi delničarji družbe. Združenje malih delničarjev temu izrecno ne nasprotuje, a pripojitve pod sedanjimi pogoji ne podpira. Zakaj?
KRISTJAN VERBIČ (predsednik Združenja malih delničarjev Slovenije): Vsekakor je seveda eden od momentov v skladu s poslanstvom našega združenja to, da se 900 tisoč trenutnim zavarovancem, ki so hkrati edini lastniki Vzajemne, omogoči vsaj ohranitev kontrolnega deleža v Adriatic Slovenici d.d., sicer pa s tem v zvezi tudi boljše menjalno razmerje, hkrati možnost sodelovanja v organih upravljanja in nadzora družbe ter ostale stvari.
ULČAR CVELBAR: Zagovornik ene same javne zdravstvene zavarovalnice, če ne to, pa reorganizirane Vzajemne, Dušan Keber, je prepričan, da bi preoblikovanje v profitno zavarovalnico zmanjšalo pravice zavarovancev, premije pa zaradi višjih stroškov podražilo.
DR. DUŠAN KEBER (nekdanji minister za zdravje): K temu morate dodati še profit, ki ga hoče zasebna zavarovalnica vzpostaviti. In prav to je novo dejstvo pri Vzajemni: želi postati profitna, kar pomeni, da bodo stroški porasli do ene tretjine vseh premij.
ULČAR CVELBAR: Nasprotniki združitve opozarjajo, da se bo po pripojitvi del zdravstevnih premij prelival v dividende delničarjev. Teh zagotovo ne bo 900 tisoč, kolikor je danes zavarovancev Vzajemne, ampak se bo lastništvo skoncentriralo v rokah peščice ljudi. Zagovorniki, najglasnejša med njmi je prav uprava Vzajemne, pa opozarjajo, da zavarovalnica, kakršna je danes, dolgoročno ne more preživeti in da jo vlada skuša podržaviti, ko z zakonom terja del ustanovnih sredstev za javno zdravstveno blagajno.
ANDREJ BRUČAN (minister za zdravje): Dokler Vzajemna posluje kot družba za vzajemno zavarovanje, zakon predvideva, da se delež ustanoviteljev ne vrača. Če pride do preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo, pa je potrebno ustanovitelju izplačati njegov delež pred registracijo nove družbe.
ULČAR CVELBAR: Maja bodo o pripojitvi najprej odločali delničarji Vzajemne in AS-a. Pozornost utegne vzbuditi določba iz pripojitvene pogodbe, s katero si je 18 ključnih zaposlenih v Vzajemni zagotovilo službo in pravice, torej plačo, kot jo imajo danes, še za štiri leta po združitvi, v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja pa odpravnino v višini 24 plač, vključno s povračili stroškov, izplačanimi v zadnjih šestih mesecih pred pripojitvijo. O načrtovani povezavi bo sicer moral svoje povedati še varuh konkurence, pa tudi Agencija za zavarovalni nadzor, ki neuradno nasprotuje predvsem načinu, kako se želita zavarovalnici združiti. Kot pravijo naši viri, ki so blizu agenciji, priprave na pripojitev potekajo v neprimernem času. Zoper Vzajemno in njenega predsednika uprave poteka nekaj nedokončanih sporov, zavarovalnica pa mora do konca avgusta izplačati tudi starostne rezervacije. In še, pravijo, pripojitev Vzajemne Adriaticu v času, ko Vzajemna posluje bistveno bolje, ne bi bila smotrna poslovna odločitev.
PESEK: Dr. Juhart in gospod Kidrič, kaj bi za nas pripojitev k Adriaticu pomenila? Za nas, zavarovance?
DUŠAN KIDRIČ (Urad za makroekonomske analize in razvoj): Ja, zavarovanci že dejansko imajo možnost, da so zavarovani bodisi v Vzajemni, bodisi v delniški družbi in zaradi tega jaz ne vidim nobenega razloga, da zdaj ukinjamo Vzajemno, zavarovalno družbo, ker s tem ukinjamo tudi eno od možnosti, ki lahko obstajajo na trgu institucionalnih možnosti. Zdaj imamo delniške družbe, ki dajejo dopolnilna zavarovanja, imamo tudi vzajemno družbo, ki to ponuja in potem bi imeli samo delniške družbe. S tem omejimo, dejansko omejimo možnost izbire. Posamična izbira pa je sedaj možna. Vsak zavarovanec lahko gre od Vzajemne, če tu ni zadovoljen, k drugi, ki je delniška družba.
PESEK: Se zmanjša samo možnost izbire, ali so lahko tudi kakšne druge posledice? Recimo dvig premij, slabše usluge...
KIDRIČ: Vse to je bilo povedano in nekatere stvari držijo bolj, druge stvari držijo manj, ampak osnova je to: mi osiromašimo pravazprav ta naš sistem z neko ideji, ki pravzaprav ni niti najmanj podprta. Zakaj govorimo, da Vzajemna ne more biti dobra in ne more se razvijati? V svetu so vzajemne zavarovalnice, ne samo za zdravstveno zavarovanje, popolnoma enakovredne delniškim družbam in poslujejo zelo dobro.
JAKLIČ: Ja, v Sloveniji temu ni tako.
PESEK: Zelo uspešno. Vaši rezultati so dobri.
JAKLIČ: Poglejte, gospod Kidrič, sprašujem vas, zakaj ste bili vi tisti, ki Vzajemni zdravstveni zavarovalnici - gospod Kidrič je namreč podpisal odločbo - leta 2003 ni dovolil nezgodnih zavarovanj? Zakaj? Agencija za zavarovalni nadzor, konec leta 2006, je zavrnila licenco za življenjska zavarovanja. Poglejte, vse to so dejstva, ki kažejo na to, da Vzajemna, takšna kot je, v Sloveniji ne more nadaljevati po poti razvoja. Kar pa se tiče, bom rekel, vseh teh strahov o dvigu premij, pa naj še enkrat povem: imamo zakon o izravnalnih shemah, ki ne dovoljuje nobenih ekstra dobičkov.
PESEK: Ampak ena možnost se zmanjša. Če imamo zdaj zavarovanci možnosti pri treh hišah, imamo potem pri dveh, pri čemer bo delež Triglava zanemarljiv v primerjavi z Adriaticom.
JAKLIČ: Poglejte, vedno je možnost, da vstopajo novi ponudniki na trg in tudi v tem primeru je tako. Triglav zavarovalnica je zelo močna zavarovalnica in mislim, da slovenski trg se mora povezovati. Poglejte, vseh Slovencev je dva milijona, za en Muenchen, in tudi naše zavarovlnice danes, takšne kot so, tako razdrobljene, ne morejo uspešno konkurirati v evropskem okolju, kjer danes delujemo.
PESEK: Dobro. Dr. Juhart, kaj pomeni, če bi se Vzajemna pripojila k Adriaticu?
JUHART: Ja, to predvsem pomeni čisto drugo statusno pravno obliko. To je ključna razlika, na katero se pravzaprav ves čas opozarja. Na eni strani je smisel delniške družbe ustvarjanje dobička, seveda tudi ustreznega donosa na kapital in seveda, na drugi strani je prednost vzajemne družbe za vzajemno zavarovanje to, da ustvarja možnosti za čim nižje premije. Seveda na dolgi rok verjetno to pomeni za zavarovance slabši položaj.
JAKLIČ: To seveda ne drži.
JELINČIČ PLEMENITI: To zagotovo ne drži, kajti...
PESEK: Vajini protiargumenti.
JELINČIČ PLEMENITI: .. kajti če pogledate, lastniki, delničarji so pravzaprav lastniki Vzajemne. To so tisti, ki so zavarovanci, so lastniki. In ne morete zdaj govoriti, da tisti, ki je zavarovan, ker bo dobil nekaj več, bo s tem izgubil. To je popolnoma skregano z osnovno logiko, gospod Juhart.
JAKLIČ: Poglejte, že danes...
JELINČIČ PLEMENITI: Sploh ne bi od vas pričakoval takšne napake.
JUHART: Gospod Jelinčič...
JAKLIČ: Oprostite...
PESEK: Samo malo.
JUHART: A lahko najprej jaz povem, če sem bil izzvan direktno od gospoda Jelinčiča. Gospod Jaklič, samo vi govorite. A lahko jaz govorim?
JAKLIČ: Gospod Juhart, jaz sem bil pred tem s strani vas izzvan, ko ste rekli, da to pomeni, ne vem kakšne dobičke. Poglejte, že danes imamo na trgu dve delniški družbi, ki konkurirata...
PESEK: To ste že povedali. Lahko v enem stavku, prosim?
JAKLIČ: In kakšne so premije? Premije so skoraj enake. In dajmo dovoliti 900 tisoč ljudem, da bodo o tem odločali.
PESEK: V redu, to bo 10. maja. Prosim, gospod Juhart.
JUHART. Zdaj mi pa še razložite, kako si predstavljate, da bo odločalo o preoblikovanju 900 tisoč ljudi?
JAKLIČ: Ja, glejte...
JELINČIČ PLEMENITI: Tako, kot ste določili že s prejšnjim zakonom. Saj je vlada določila s prejšnjim zakonom.
KIDRIČ: To pa ni določila nobena vlada. To se je določilo v skupščini Vzajemne, ki je sprejela drugačen staut.
JELINČIČ PLEMENITI: Gospod Kidrič, vaše delo...
PESEK: Samo malenkost.
JUHART: Poglejte, ravno tukaj gre za ključno vprašanje...
JELINČIČ PLEMENITI: ... in šele sodišče, šele vrhovno sodišče je spremenilo vašo odločitev. Me zanima, kdo bo plačal tisto razliko treh let, ki jo je izgubila...
PESEK: Čakajte, saj so še izredna pravna sredstva vložena.
KIDRIČ: To ni več. Zaradi tega, ker to je že sodišče določilo, da je Vzajemna toliko...
PESEK: Prosim, zdaj pa dajmo stavek po stavek. Prosim, gospod Juhart.
JELINČIČ PLEMENITI: Ja, pa ni še vsega konec.
JUHART: Govoriti o odločanju 900 tisoč ljudi oziroma 897 tisoč in še nekaj, o preoblikovanju, je popolna norost. Mislim, da edini način, na katerega bi to šlo...
JAKLIČ: Aha, ne zaupate, da se znajo odločiti...
JELINČIČ: To se pravi, da Slovencem ne zaupate...
JUHART: Ne...
JELINČIČ: Poglejte, gospod...
PESEK: A lahko dokonča?
JELINČIČ: Oprostite, gospod Juhart, ampak jaz pa svojemu narodu zaupam.
JUHART: Tudi jaz mu absolutno zaupam.
JELINČIČ: Če pa vi ne zaupate svojemu narodu, je to vaša zadeva.
PESEK: A lahko razčistimo tole vprašanje. Ali to pomeni...
JUHART: Gospod Jelinčič, ne mešajva nacionalnih zadev z zadevami odločanja v določeni družbi.
JELINČIČ: Saj ne mešava nacionalnih. Gre samo za zaupanje 900 tisoč ljudi, ki so lastniki in ustanovitelji te zavarovalnice.
PESEK: A lahko jaz tole omizje odvodim do konca? Lepo prosim, o tem zaupanju 900 tisoč zavarovancev. Ali to pomeni, da nekdo pričakuje, da bomo lastniki, kot vi pravite, Vzajemne, ki smo dobili sicer neke certifikate, ki jih ne moremo prodati, ampak vseeno, da bomo mi v množici 900 tisoč prišli na skupščino 10. maja in odločali? Ste imeli ta pričakovanja?
JAKLIČ: Poglejte, nekaj, da bo jasno...
PESEK: Ste imeli to pričakovanje, ko ste rekli, da bomo mi vsi odločali o tem?
JAKLIČ: Glejte, poglejte...
PESEK: Mi ne bomo odločali o tem.
JAKLIČ: Seveda boste. Poglejte, vseh 900 tisoč ljudi bo do konca tega tedna domov prejelo pošto. Na osnovi tega se bodo odločali za ali proti, lahko pooblastili pooblaščenca. Zadeve so danes v dobi informatike...
PESEK: Lahko pooblastimo ali pa ne?
JAKLIČ: Lahko pooblastite ali ne, kakor se oločite. In ne samo to, vi pooblastite in zavežete pooblaščenca, da glasuje za ali proti. Se pravi, tehnično je to možno, tukaj priprave potekajo in ta skupščina bo sicer ena največjih v Sloveniji, ne bo pa edina tako velika tudi v Evropi. Tako da jaz še enkrat vabim vse zavarovance, da odločajo o tem, ali se bodo povezovali, sprejeli delnice, se bo, bom rekel, njihova vrednost povečala, ali pa se odločijo za to, da Vzajemna ostane takšna, kot je, specializirana, s tem manj konkurenčna in ne bodo sprejeli delnic, se pravi, ne bodo mogli s svojim deležem razpolagati. To je njihova odločitev...
PESEK: Hvala lepa. Vajina protiargumenta.
JAKLIČ: ... in želim, da jo sami zavarovanci kot lastniki družbe sprejmejo.
KIDRIČ: Pravazprav ni nobenega pravega protiargumenta proti takšnemu. Gre za to, da se sedaj odloča o nečem, kar se sploh ne bi smelo odločati. V tem trenutku ni nobenih pogojev za to, da bi se lahko Vzajemna že preoblikovala in se zdaj odloča o tem...
JAKLIČ: Saj...
PESEK: A lahko nadaljuje?
KIDRIČ: Zdaj se odloča o tem, da se bo združila in s tem preoblikovala. Ne mi zdaj govoriti o tem, da to niso statusne spremembe. Statuste spremembe.
JELINČIČ PLEMENITI: V katerem zakonu pa je prepovedano združevanje?
PESEK: Samo malenkost. Prosim, dr. Juhart, ja.
JUHART: No, imamo seveda eno ključno vprašanje, recimo enkrat bobu bob. Ključno vprašanje je to, kako bodo učinkovali tisti glasovi tistih, ki ne bodo prišli na skupščino.
JELINČIČ PLEMENITI: Tako kot na volitvah v Državni zbor.
PESEK: Kako?
JUHART: Ja, seveda, po predlogu Vzajemne bodo negativni... Torej neudeležba pomenila glasovanje za predlagan sklep.
PESEK: Njihov predlog.
JUHART: Torej njihov predlog.
JAKLIČ: To seveda ne drži, gospod Juhart.
JELINČIČ PLEMENITI: To ni res!
JUHART: Absolutno drži! Absolutno drži!
PESEK: Samo malenkost... A lahko dr. Juhart, ki je vendarle pravnik, razloži to zadevo?
JELINČIČ PLEMENITI: Se pravi, da na volitvah, kdorkoli ne gre na volitve, glasuje za nekoga? Prosim vas lepo, gospod Juhart.
PESEK: Samo malo. Tu, prosim, če je 900 tisoč, okvirno govorimo, teh lastnikov teh certifikatov, če jih pride sto?
JUHART: Če jih pride sto, jih bo pač odločalo sto. Če bo prišlo sto pooblaščencev z ne vem koliko zbranimi pooblastili, se bo pač odločalo z določeno večino. In verjetno je ključ pri preoblikovanju tako specifične družbe, kot je Vzajemna, s tako velikim članstvom, s takšno zgodovino in predvsem s takšnim nastankom, kot je nastala Vzajemna, je verjetno smiselno določiti neka posebna pravila glasovanja o takšnem sklepu za preoblikovanje. To pa verjetno pomeni določena posebna pravila glede kvoruma in podobno.
JELINČIČ PLEMENITI: Ja, kdo bo pa to določal? Poglejte, vlada ni bila sposobna v več kot letu dni pripraviti zakona, enostavnega zakona, ki smo ga mi v šestih členih napisali. Zakon zaobjema vse, kar je potrebno za...
PESEK: Gospod Jelinčič, a lahko samo tole še...
JELINČIČ PLEMENITI: Kako boste potem pravila določili, lepo vas prosim?
PESEK: Gospod Jelinčič...
JUHART: Zato, ker mora biti zakon zelo dobro pripravljen. Namreč, predvsem zaradi tega, da sledi tistemu, kar je določila novela zakona in predvsem zagotovi enake pravice vsem članom.
JELINČIČ PLEMENITI: Sledi.
JUHART: Vaš predlog, kolikor ga jaz poznam, ne.
JELINČIČ PLEMENITI: Ga pa slabo poznate.
JUHART: Zelo dobro ga poznam.
PESEK: Gospod Jelinčič, bo zakon sprejet pred 10. majem?
JELINČIČ PLEMENITI: Po mojem mnenju težko, da bo sploh sprejet. Zaradi tega, ker vladna koalicija ne bo dovolila sprejema.
PESEK: To pomeni, da se bo...
JUHART: Gospod Jelinčič, če dovolite, direktno - vaš zakon ne ureja položaja tistih zavarovancev, ki so imeli status člana Vzajemne na dan uveljavitve novele Zakona o zdravstvenem varstvu.
JAKLIČ: Poglejte, naj bo popolnoma jasno, lastniki Vzajemne so njeni člani in dejstvo je... Gospod Juhart, lastniki Vzajemne so njeni člani in dovolimo vsem tem, da odločajo o prihodnosti Vzajemne. Poglejte, še enkrat želim povedati, za takšno odločitev je potrebna tričetrinska večina. Zagotovo se bo večina, večina teh ljudi se bo zagotovo odločila udeležiti skupščine, ali direktno, verjetno pa večina preko pooblaščencev. Vseh 900 tisoč ljudi bo do konca tega tedna prejelo pošto, s katero bodo lahko odločali...
PESEK: To smo že povedali. Prav. Samo še eno ključno vprašanje. Glejte...
JAKLIČ: To ni nobene bojazni. Potrebno je zagotoviti razvoj Vzajemne...
PESEK: V redu, to ste povedali. Govorimo o generacijski solidarnosti, ampak te podatke, ki smo jih videli o zagotovilo za kar, mislim, da 15 ali celo 20 oseb, ki si bodo zagotovile plače za štiri leta in potem tudi za 24 mesecev odpravnine, če ne bodo nadaljevali s svojim delom, to vendarle kaže tudi na to, da vodstvo Vzajemne vodi nek drug interes. Se vam ne zdi?
JAKLIČ: Absolutno ne. Gre za najožjo ekipo največjih strokovnjakov, ki imajo...
PESEK: Ki je 19 ljudi velika?
JAKLIČ: Tako. Poglejte, to gre za direktorje poslovnih enot, za direktorje na centrali. To je bila zahteva našega...
PESEK: Adriatica?
JAKLIČ: Tako, kajti gre za to, da to so strokovnjaki in brez njih, če bi...
PESEK: Sami so vam ponudili za štiri leta takšne dohodke?
JAKLIČ: Poglejte, če bi oni želeli oditi iz Vzajemne, bi, bom rekel, razvoj bil na področju zdravstva, ker to so največji strokovnjaki v Sloveniji, lahko okrnjen. Prepričan sem, da za vse zaposlene bo velik izziv to povezovanje, velika možnost razvoja naprej in to je tudi tisto, vsi zaposleni imajo vse svoje pravice zagotovljene še 18 mesecev.
PESEK: Hvala lepa. Vidim, da je to takšna tema, da bomo o njej gotovo še morali govoriti. Mi bomo za nocoj morali končati, vabim pa vas, da si skupaj ogledamo še eno novost naše hiše.