MATEJ TOMAŽIN Vlagatelji minuli teden niso dobili samo razgibanega trgovanja z večodstotnimi premiki navzdol in _. _ navzgor, ampak tudi celo kopico medletnih poročil podjetij, ki jih bodo morali prej ali slej prebrati. Če ne zaradi dmgega pa zato, da bodo lahko ugotovili, ali poslovanje podjetij vsaj deloma daje dobro podlago letošnji rasti tečajev. Podjetja so začela objavljati tudi sklice skupščin, znotraj katerih najdemo predloge za delitev dobička in tudi spreminjanje načina nagrajevanja nadzomikov. V mnogih podjetjih bodo upoštevali nove smernice Združenja članov nadzornih svetov in kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki se dotikajo nagrajevanja nadzornikov. Ti naj bi
bili namesto udeležbe na dobičku poplačani s fiksnim plačilom in sejnino. Ali je to v redu ali ne, je težko reči, saj nadzomik v celoti odgovarja dehučarjem. S tem ko oseba postane nadzomik, prevzame obveznost nadzora poslov podjetja. Če ne izpolni te obveznosti ali jo izpolni nepravilno, mora povrniti škodo, ki je pri tem nastala. Tako imenovana odškodninska odgovomost nadzornika nima zgornje meje, kar v črnem scenariju pomeni, da nadzornik lahko ostane brez lastnega premoženja. Fiksno plačilo nadzomika po eni strani pomeni »nagrado« ne glede na uspešnost nadziranja, po drugi strani pa seveda motivadjo, da te funkdje ne opravljajo kar tako. V tem kontekstu poročila o sejah nadzomih svetov ne bi smela biti suhopama, saj tako mali delničarji nikoli ne izvemo, koliko so resnično aktivni nadzomild. Ali pridej o na seje samo kimat in se smehljat ali pridejo z novimi predlogi, zahtevami ter idejami. Kajti če velja drugo, potem nagrada sploh ni vprašljiva, tudi v kontekstu variabilnega dela (kateri nadzornik bo »prodal« dobro idejo za dobrih tisoč evrov na mesec?). Sicer pa je mogoče čas, da dobimo tudi kakšnega poklicnega nadzornika. Osebo, ki bi brez političnega ali klientelističnega vplivanja delovala profesionalno in vedno samo z enim ciljem: dobro za podjetje. In tako tudi dobro za delničarje. V tem kontekstu pri skupščinah delničarjev prav tako izstopajo letne dividende. Letos rast dividend ne bo tolikšna, kot je bila enoletna rast tečajev, kar pa še ne pomeni, da nekatera podjetja ne bodo imela dobrih dividend. Izstopale bodo predvsem nekatere prednostne delnice in morebiti,. kakšni investicijski skladi, ki so v preteklosti izplačevali dobršen del dobička. Žal takih izplačevanj, kot so bila pretekla leta, pri teh investidjskih skladih zaradi spremenjene davčne zakonodaje ne moremo pričakovati, kar pa letos niti ne bo tako moteče, saj so delničarji bili deležni lepih rasti tečajev. Lepo je videti objavo sklica BTC, saj bo letošnja dividenda znašala 8,76 EUR, kar je več kot deset odstotkov cene, po kateri je bil opravljen odkup BTC. Tako visoko dividendo lahko razumemo kot financiranje nakupa, kar razvojnim načrtom ne gre v škodo. BTC bo še naprej močno investiral v razvoj in zanimive projekte, za kar so zaslužni tudi lastniki, ki natančno vedo, kaj želijo in kako do tega priti. MATEJ TOMAŽIN, Alfa Invest matej.tomazin@alfa-invest.hr
Medij: Delo
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 28. 05. 2007
Stran: 16
