Matej Šmid Kot vse kaže, bo Telekom Slovenije d. d. letos dokončno privatiziran. Sredi marca je bil izbran izvaja—. lec (oziroma več izvajalcev), ki bo(do) za ministrstvo za gospodarstvo izvedli skrben pregled poslovanja, ocenili vrednost premoženja in svetovali pri privatizaciji Telekoma Slovenija. Čas bo pokazal, ali je načrt privatizacije dovolj domišljen, ali je pravšnji trenutek za prodajo v treh korakih, ali bodo delničarji zadovoljni in ali bo država kot dober gospodar iztržila največ. Dotlej pa morajo v Telekomu postoriti vse, da bo »nevesta« lepa in modno naličena, čeprav vse kaže, da »nevestina dota« ni popolnoma brezmadežna. Tlidi Telekom se na načrtovano privatizacijo resno
pripravlja; 30. marca so bili objavljeni še nekonsolidirani poslovni rezultati skupine Telekom za leto 2006 v skladu z MSRP, 6. marcaje Telekom v Prištini podpisal pogodbo za koncesijo za mobilno telefonijo svojega kosovskega hčerinskega podjetja IPKO.NET, 31. marca je pridružil svoje hčerinsko podjetje SIOL nazaj v matično družbo in 29. marca je v Gibraltarju podpisal 35 milijonov evrov vredno pogodbo o nakupu polovičnega deleža Gibtelecoma. V tujini namerava prevzeti še srbskega ponudnika dostopa do interneta EUnet. Vlada muje 15. februarja dala soglasje k zaprosilu za kredit do zneska 100 milijonov evrov pri Evropski investicijski banki za izgradnjo optičnega omrezja, katerega izgradnjo so napovedali že konec januarja. Poslovni rezultati skupine Telekom Slovenije, ki se bo letos preoblikovala v holding, so bili s skrbno oblikovano bilanco lani za 10 odstotkov višji in tudi dobiček je bil za 5 odstotkov višji. Je pa privatizacijski model slovenskega Telekoma skoraj edinstven v Evropi. Je mešanica prodaje strateškemu partnerju in javne ponudbe delnic na trgu (ob tem, da država še vedno zadrži kontrolni delež 25 % plus eno delnico). Vlagatelj, ki bi najprej lahko odkupil 25 % delež, po treh letih pa še 14 % delež, bo moral sprejeti številne zaveze, ki bodo zelo zožile potencialni krog investitorjev, hkrati pa tudi zbijale ceno delnice (kateri lastnik si bo lahko na primer privoščil vzdrževati vsaj tretjino odvečnih delavcev v Telekomu?). Upravičeno lahko dvomimo, da bo tak tudi dokončen načrt privatizacije, ki bo objav-Ijen julija (razen če ni bila privatizacija narejena za točno določenega kupca). Za prodajo verjetno najugodnejši čas, konec prejšnjega desetletja, ko je bilo javno podjetje preoblikovano v delniško družbo Telekom Slovenije in ko so bili vlagatelji pripravljeni drago preplačevati telekomunikacijska podjetja, je bil zamujen, saj so danes aktualne čisto druge tehnologije. Kupec bi lahko bil kakšen od velikih telekomov iz Zahodne Evrope, s katerimi je takrat sodeloval Telekom Slovenije. Svetovalna hiša Price Waterhouse Coopers (PWC) je že leta 2001 pripravila tri modele privatizacije, vendarje tisto leto tedanji minister Pavel Gantar rekel, da bo privatizacija opravljena takrat, ko bo čas primernejši. Vmes se je zgodil še 11. september in vlada je postopek privatizacije po načrtih PWC ustavila, leta 2002 pa še ustavila uvrstitev delnic Telekoma na Ljubljansko borzo, kar je načrtovala takratna uprava Telekoma s predsednikom uprave Petrom Graškom. Sredi leta 2004 je minister za informadjsko družbo Pavel Gantar sporočil, da se zaradi neugodnih razmer na trgu telekomunikacij privatizadja Telekoma prestavi na čas po letu 2004. Leta 2005 je takrat že nova vlada sklenila, da se program privatizacije pripravi do konca leta 2005, večji del privatizacije pa izvede že leta 2006. Predlog odprodaje dela državnega deleža v Telekomu Slovenije, ki ga je pripravila privatizacijska skupina pri vladi decembra 2005, je vlada skrivala in morala objaviti šele po pritožbi poslanca Pavla Gantarja uradu informadjske pooblaščenke maja 2006. Telekomu tudi ne gre vse lahko; 1. marca mu je Agendja za pošto in elektronske komunikacije (APEK) preprečila 20-odstotno podražitev klicnega dostopa do interneta in do 25. marca je moral dopolniti svoj odgovor na odškodninsko tožbo T-2 v višini 129 milijonov evrov, ki je bila vložena 16. januarja. Kot se je pokazalo pri zapletu s podjetjem Gratel oziroma njegovim naročnikom T-2, je Telekom očitno »zamudil vlak« pri izgradnji optičnega omrežja do naročnikov, tako imenovanega omrežja "fiber to the home« (FTTH), in to ga utegne še drago stati. Privatizacija Telekomaje bila za vse vlade vroča tema. Na eni strani zahteve po izstopu države iz gospodarstva, na drugi strani prikrite želje po obvladovanju komunikacij in bogati renti, ki jo prinašajo. V tej luči lahko tudi razumemo mlačnost vseh vlad do neprestanih obtožb konkurence, da Telekom že od leta 1996 zlorablja svoj prevladujoči položaj na škodo konkurence svoje hčerinske družbe SIOL oziroma od liberalizacije telekomunikacijskega trga leta 2001 tudi na škodo svoje konkurence. Evropski inšpektorji so pred vstopom Slovenije vedno znova ugotavljali, da ni prave politične volje za zaščito konkurence na telekomunikacijskem trgu. Agencija za telekomunikacije je bila ustanov-Ijena pozno in ukrepa res v skrajnih primerih, njena predhodnica, Uprava RS za telekomunikacije, pa sploh ni imela možnosti ukrepati. Urad za varstvo konkurence je v desetih letih sicer res izdal tri odločbe o Telekomovih zlorabah prevladujočega položaja, za kaj več pa mu je zmanjkalo denarja, osebja ali politične volje. Država je torej Telekomu, enako pa tudi Mobitelu in SIOLu, že od vsega začetka gledala skozi prste in jim omogočala uspešno poslovanje, v zameno pa je dobivala bogate dividende. Poleg tega ga je lahko uporabljala kot »parkirišče« za svoje «zaslužne« oziroma »podobne« kadre, ki jih v vodstvenih strukturah tudi danes ne manjka. Načrte o privatizaciji Telekoma so že od vsega začetka spremljale zahteve po vračilu vlaganj vjavno telekomunikacijsko omrežje, kar je bilo nazadnje izpolnjeno z referendumom in ustreznim zakonom, ki je bil sprejet julija 2002. Po ocenah naj bi bilo teh obveznosti za okrog 100 milijonov evrov ali 5 odstotkov vrednosti skupine Telekom. Dodatno je Telekom obremenjen z odškodninskimi tožbami zaradi zlorabe prevladujočega položaja v skupni vrednosti več kot 140 milijonov evrov. Največja je bila vložena januarja letos s strani podjetja T-2, v najbolj neugodnem času za privatizacijske načrte. Kaj bodo imeli od vladnih privatizacijskih načrtov s Telekomom Slovenije mali delničarji, kaj država oziroma davkoplačevald, je precej odvisno prav od odškodninske tožbe podjetja T-2 in Telekomovega boja za primat pri izgradnji optičnega omrežja do naročnikov s tem podjetjem. 0 slednjem pa kaj več naslednjič. D 1 IVIimogrede, siišijo se namigi, da bo pri projektu | privatizacije nastopal tudi IVIiran Kramberger, nekdanji šef SiOLa. Na kateri strani (ali kot vodja konzorcija kupcev aii kot svetovalec prodajalca), še ni jasno.
Medij: Monitor
Avtorji: Šmid Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 24. 04. 2007
Stran: 106
