KOPER > Luka Koper letos praznuje 50. obletnico ustanovitve V Luld Koper se letos spomlnjajo prvih korakov, Id so pripeljaUdoustanovitvepristanišča.Najutrišnjidanpred 50 leti je bilo ustanovljeno pretovorno in skladiščho podjetje Pristanlšče Koper, ki vdja za predhodnika današnje Luke Koper. Cisto prvi zametke pristanišča sicer lahko najdemo že leta 1955, ko je bil Danilo Petrinja imenovan za direktorja uprave za melioracijo Koprskega zaliva. Petrinja tako velja za očeta Luke Koper. Pristanišče so začeli graditi maja 1957. Pravzaprav so takrat z nasipom zaprli Stanjolski zaliv, sesalni bager Peter Klepec pa je začel poglabljati morsko dno na severni strani Kopra. To je bilo torej

prvo plovilo v koprskem pristanišču. Ne pa tudi prva ladja. Po poldrugem letu dni gradnje je namreč 7. decembra 1958 na novozgrajenem prvem privezu pristala prva iezoceanka Gorica portoroške Splošne plovbe. Danes v Kopru pristane približno 2000 ladij na leto. V Luki so lani pretovorili rekordnih 14 milijonov ton tovora. Imeli so za 105 milijonov evrov (25 milijard tolarjev) prihodkov in za skoraj 20 milijonov evrov (4,8 milijarde tolarjev) čistega dobička. Roke si lahko manejo tudi delničarji Luke. Če so še v začetku leta za delnico dobili 48 evrov, dobijo danes zanjo dvakrat toliko. Luka Koper je v 51-odstotni lasti države, med večjimi lastniki so še Sod z 11 odstotki, Kad s petimi, in koprska občina s 3,3 odstotka, mali delničaiji pa skupaj premorejo laodstOtf kov. V Luki Koper bodo prvi del slovesnosti ob jubileju začeli v petek, ko bodo predstavili novo monografijo Luka Koper - 50 let izkusenj za nova obzorja ter v Pokrajinskem muzeiju v Kopru odprii razstavo o zgodovini in sedanjosti pristanišča ter slovenskega pomorstva. Za jesen pa pripravljajo osrednjo slovesnost. KG Rast delnice Luke Koper datum enotnitečaj 3. januar 2006 29,16 evra 3.januar2007 48,11 evra 21. maj 2007 93,67 evra Tako so pred pol stoletja gradili prvo obalo Na tem delu se danes tovorne ladje umikajo potniškim Gorico, ladjo Splošne plovbe, so 7. decembra 1958 kot prvo čežoceanko privezali v koprskem pristanišču Ne gre razlagati, da gre za dve pristanišči Koprslco pristanišče bi lahko označili za mlajšega brata tržaškega, a gre "za brata, ki se rasvija zelo hitro", pravi predsedmk pristaniške oblasti v tržaškem pristanišču Claudio Boniciolll. Claudio BoniciolU vidi prednosti koprskega pristanišča v usposobljenih kadrih, odličnih komercialnih odnosih z operaterji, zlasti pa v dobrih cestnih in železmških povezavah z zaledjem. "Seveda jih ima tudi Trst, a Koper ima boljše," priznava Boniciolli. Razume posebno skrb Slovenije za edino pristanišče, Id ga ima, vendar meni, da bi sevemojadranska pristanišča morala nastopati skupaj: "Slovenija ima samo eno pristanišče, Italija pa 25. Za vctsjepristanisčesimbol, ki semune morete odreči, kar je tudi prav. A ne glede na to nasim partnerjem iz Brazilije ali s Kitajske ne moremo razlagati, da gre na vsega skupaj nekajkilometrski razdalji za dve različni pristanišči." Razlogov za sodelovanje in zlasti skupno nastopanje na nekaterih trgih je veliko in od tega bi imeli vsi več: Koper, Trst in tudi Reka, ki dela velike korake. "Dejstvo, da smo si kljub vsemu vendarle tudi tekmeci, pa nas v očeh partnerjev dela še zanimivejše. Dajmo v severni Jadran pritegniti cimveč ladij, potem pa bo od sposobnosti operaterjev znotraj vsakega pristanisča odvisno, kam bo ladjazavila - v Trst, Koper ali na Reko." SONJA MBOLICA



Medij: Primorske novice
Avtorji: K. G.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 22. 05. 2007
Stran: 4