SlLVA CEH Velikih in znesenih besed obprvem maju, še nedavna vsega spoštovanja vrednem delavskem prazniku, letos ni bilo na pretek, čeprav seje nanj, na naše dosežke in tudi medčloveške solidarne vrednote spomnil celo predsednik vladejanez Janša v svoji poslanici obprvem maju. A gotovoje ena od nasih »tikpredprovomajskih« zmag tudi odločitev vlade, daje končno le skozi svoje, očitno ne vedno dovolj usklajeno medresorsko sito spustila predlog zakona opogojih statusnega preoblikovanja Vzajemne. Naše edine vzajemne zavarovalnice, kjer generacijska solidarnost ni le prvomajska vrednota, ampak njena temeljna sestavina. Z vladnim sprejemom zakonskega predloga seje tako
končala - vsaj do njegove obravnave v parlamentu - se ena živcna vojna, v katerije celo leto vodil Markojaklič, predsednik uprave Vzajemne, aje ministrstvu za zdravje, zadolženemu zapripravo zakona, kljub koalicijsko razprsenim interesom okrog Vzajemne, le uspelo zaustavitijakličevo razvzajemljanje Vzajemne. 0 razlogih, zakaj zakon ni bil pripravljen v letu dni, se zdaj, ko zakon je, nihče več ne sprašuje. A tudi o škodi, ki bijo več kot 900 risoč zavarovancem lahko povzročili stroški, kijih razni delničarski projekti predsednika uprave VzajemneMarkaJakliča navdihujejo zadnjih nekaj let, celo na vladni strani negovorijo radi. Minister Bručan se hipoma znajde in pravi, da o tem lahko govori Agendja za zavarovalni nadzor (AZN). Tapa se ne more neposredno vtikovati v poslovanje Vzajemne, saj prvenstveno lahko pregleduje, ali zavarovalnica dosega kapitalsko ustreznost in druge atribute, kijo delajo trdno in zaupanja vredno. In pri Vzajemni menda se zlasti skrbijo za tovrstno ustreznost in imajo pri vsem tem celo dobiček. Stroške,kijihsevedaprinašajovelikipreoblikovalskiprojekti,kakršen je bil zadnji, ko je Vzajemna predvidevala pripojitev k zavarovalnici Adriatic Slovenica, s katero bi se hkrati tudi prelevila iz vzajemne v delniško druzbo, skrivajo alipa o njih negovorijo. Alipa dajejo videz, kakor dajih skorajda niso imeli. Najbrzpa niso zanemarljivi, saj zajemajo vse od vrednotenja, raznih nagovorov zavarovancem, nagradnih kuponov, podpore združenju malih delničarjev Vzajemne, še preden so ti topostali itd. Slišatije celo, da so visoki nekaj sto milijonov tolarjev, tudi 700 in več. To so seveda številke, s katerimi bi se moral v prvi vrsti ukvarjati nadzorni svet Vzajemne. Ta pa še kar molči. Prej kot razkritja stroškov, kijih 900 tisoc zavarovancem, torej skoraj pol države, prinašajo «vzajemniprojekti a la marko jaklič«, pa se seveda lahko nadejamo novih poskusov, ki sejih bo skupaj s svojim odvetniško-pravniškim štabom domislil predsednik uprave Vzajemne Markojaklič. Že takojpo sprejetju zakonaje bilo iz tabora Vzajemne namreč slišati ogorčene glasove, da se z njim Vzajemna podržavlja, a dejstva, da se bo kljub vsemu tudispomočjo tega zakona lahko preoblikovala v delniško družbo, ne bodo mogli kar tako spregledati. Res paje, da bo za to preoblikovanje, če se bodo zanj že odločali, morala glasovati velika večina članov Vzajemne. Možnost, da bo Vzajemna ostala vzajemna vrednota večine in ne lepoligon za razdelitev »delniškopreoblikovalskega« dobička manjšini, se tako spredlaganim zakonom okrog letošnjega prvega maja vendarle vsajponuja.
Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 03. 05. 2007
Stran: 5
