• « rejsnji teden je v Ljubljano prisla večja skupina f~ ravenskih železarjev in pred vlado protestirala, M~ da je ta slovenske želez.arne prepoceni prodala tujemu kupcu. Po njihovem iz.racunu naj bi bilo nekaj tisoč inajhnih delničarjev zaradi tega oškodovanih za bliz.u stirideset milijard tolarjev. Gre z.a veliko izgubo, ki bo prizadela večje število že upokojenih in tudi še zdaj z.aposlenih v slovenski železarski industriji. Mnogi med njimi so delnice dobili na račun v preteklosti neizplačanih plač in bodo z.aradi sedanje prodaje dodatno prikrajšani še pri pokojninah. Ob omenjenem protestu smo od priz.adetih lahko tudi slisali, da prikrajšanost ob prodaji slovenskih z.elez.am ni edina izguba, ki
so jo doživeli nekdanji in sedanji železarji, na kratko rečeno pa kar ves slovenski delavski raz,red. Država mu je odvzela številne rekreacijske in sportne objekte, pa tudi stevilne sindikalne doinove in druge počitniske objekte, železarjem na primer hotel sredi Portoroz.a, kjer so desetletja dolgo lahko s svojimi druzinami za majhen denar prez.ivljali dragocene počitnice. Sedanjo prodajo železarn zagovarja vlada kot najboljšo možno rešitev, češ da je bil kupec najboljsi ponudnik. Naivni delavci pa ji ne znajo odgovoriti, da je bilo skupno premoz.enje razvrednoteno že s tem, da gaje v svojo upravo vzela država, tlstim, ki so to premoz.enje ustvarili, pa preprečila, da bi z njim lahko gospodarili. Novo premoženjsko elito, ki jo bo podpirala na oblastl, je lahko formirala le tako, daje okradla tiste, ki so druŽbeno premoz.enje ustvarili. Delavski razredje z osamosvojitvijo marsikaj izgubil, ne da bi ob tem trenil z. očesom. Očaran z državno samostojnostjo in prežet z upanjem, da se pot v resnično svetlo prihodnost odpira vsem, je z lahkoto pozabil na pravice, ki mu jih je zagotavljcd socialistični družbeni sistem, ter spregledal, da so ga medtem tudi že oropali za sadove polstoletnega dela v korist družbene lastnine, ki paje zagotavljala socialno varnost, zdravstveno zasčito in možnost izobraževanja prav vsem drzavljanom. Sehičnost in pohlep sta mnoge zanesla, da so mirno pristali na bogatitev majhnega stevila povzpetnežev, ki so se pravi čas znašli na pravem mestu in si nagrabili premoz.enje, ki ni ne rezultat njihovega dela ne gospodarjenja z njim, temveč zgolj posledica premetenih, z zakonom dopusčenih manipulacij. Družbena razmerja, ki so ob tem nastala, so sicer legalna, niso pa pravična in ostajajo eno od glavnih odprtih vprasanj sedanje in prihodnje slovenske politike. Da mali delničarji, vsi, ki so prejeli denacionalizacijske certifikate, niso ostall solastniki privatiziranega premoženja in njegovi soupravljalci, so odgovorne vse dosedanje slovenske vlade, tako levičarske kot desnlčarske, ki malih delničarjev niso zaščitile, omogočile pa so rop njihovega premoženja in pravic v korist brez.obzirnih in pohlepnih posameznikov. Taksna drža politicnih elit je bila inožna zato, ker so vse po vrsti, ne glede na barvo, stremele k neupravičeni obogatitvi in ker proti sebi mso imele pravega, ozavesčenega nasprotnika. Tako imenovani delavski razred je bil le od prejsnjih oblastnikov poimenovana družbena skupina, ki pa se svojih pravic in možne z.godovinske vloge v resnici ni zavedala terjoje lahkomiselno zapravila. Zvoniti po toči paje - prepozno. Vladimir Kavčič
Medij: Svobodna misel
Avtorji: Kavčič Vladimir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 22. 06. 2007
Stran: 3
