Keder-ja z generalne policijske uprave jim topreprečujejo tudi zakonska določila ovarstvu osebnih podatkov. Tako namna policiji niso mogli potrditi navedbnaših virov, da naj bi poleg v javnosti žeznanih (pred)kazenskih postopkov (zo-per Ivana Zidarja, Boška Šrota, EdvardaOvna, Leonarda Peklarja...) že potekalinovi. Akterji teh naj bi bili Jože Zago-žen, direktor Holdinga slovenskih elek-trarn (menda ga sumijo zlorabe položa-ja v zvezi s trgovanjem z elektrarnamiv sistemu HSE), Matjaž Gantar, pred-sednik uprave KD Group (sumljiv najbi bil prav zaradi poslov z Zagožnom),predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem (očitali naj bi jisodelovanje pri spornem lastninjenjusistema Pivovarne Laško), Igor Bavčar,predsednik uprave Istrabenza (spornolastninjenje te družbe), ter Bojan Petan,predsednik uprave DZS (sumili naj bi gakaznivega dejanja pri razvpitem lastni-njenju Term Čatež).Brez bojazni pred maricoPoklicali smo »novinarski bič božji«,kot nekateri kolegi z Dela imemrjejoAndrijano Starino Kosem, popolnovladarico v največji časopisni hiši. »Nične vem, da bi zoper mene vodili kakšnopreiskavo, in teh informacij ne komen-tiram. Mirne duše lahko preiskujejo,«je pojasnila sicer precej nezgovornaStarina. Navprašanje, ali semordaboji,da bi tudi ponjo prišla policijska mari-ca, je zagotovila, da se prav nič ne boji.Gospa je trenutno v tujini. Ali je gledetega upoštevala besede Boška Šrota (v legendarnem novinarskem izdelku iz-pod peresa novinarke Dela Maje Grgičje izjavil, da naj bi jim Janševi kurirjisvetovali daljše počitnice v tujini v časupred volitvami), ne vemo. 0 tem, kdoso ti kurirji in kdaj so se domnevnooglasili pri njem, smo želeli povprašatitudi samega Šrota. Ko smo ga poklicalina njegovo mobilno številko in se mupredstavili, nam je glas, presenetljivopodoben njegovemu, zatrdil, da smoklicali »napačno številko«. Predstaviti se ni hotel. Nam je pa pozneje njegovpredstavnik Jure Struc pojasnil, danam ne bodo izdali imen domnevnihJanševih kurirjev, saj jih ne želijo izpo-stavljati. Na vprašanje, zakaj ne, če sopa vendar Janševi, je odgovoril, da »odtega nimajo koristi«. Jože Zagožen izHSE, ki naj bi se v zadnjem času s svo-jimi poslovnimi navezami precej od-daljil od usmeritev vlade, ni seznanjenz nikakršno preiskavo. Glede sporneganakupa petinskih deležev Termoelek-trarne Brestanica in TermoelektrarneŠoštanj, ki jih je HSE decembra 2005kupil od Gantarjevega KD Holdinga,je dejal, da so jih opravili strokovno inni bilo nikakršne napake. »Morda jeprišla na policijo kakšna prijava, todajaz nimam informacije, da bi bilo kajnarobe,« dodaja Zagožen. Pri tem jepoudaril, da je dal za nakup zeleno lučtudi nadzorni svet, v katerein sedi meddrugimi ekonomist dr. Franci Križa-nič, ki je blizu socialnim demokratom.Policijske marice se ne boji, lahko pa sezgodi marsikaj, razlaga v zvezi z more-bitnim strahom pred policijskim pri( H Jože Zagožen: »Morda je prišla kakšna prijava, toda jaznimam informadje, da bi bilo kaj narobe.« •• držanjem. Pri njem osebno ni za zdajnihče od kriminalistov nič poizvedo-val, sicer pa tudi nima dokumentov,ki bi jih skrival. HSE naj bi deleža vtermoelektrarnah preplačal, vezni členmed Zagožnom in Gantarjem je bilamenda Starina, tedanja državna sekre-tarka na gospodarskem ministrstvu,pod okrilje katerega spada tudi ener-getski sistem. Solastnika in predsedni-ka uprave KD Group Matjaža Gantar-ja smo ujeli med dopustom na morju.Ničesar ne ve o kakršnikoli preiskavi,pri prodaji deležev elektrarn ne vidinič spornega. Poznavalci pravijo, daje bil posel s hidroelektrarnami vezanna kupčijo z Delom (KD Holding jepostal novembra 2005 petinski lastnikDela, čez slabo leto pa je delež prodalProbanki in Abanki, povezanima z Bo-škom Šrotom). MiličniknalinijiBojan Petan naj bi se pod drobnogledomkriminalistov znašel zaradi sumljivegalastninjenja Term Čatež, kjer je predkratkim urad za varstvo konkurencepod vodstvom Janija Soršaka odvzelglasovalne pravice petim lastnikom.Poleg Petanove DZS so bili ob praviceše luksemburška družba Towra, ame-riški EQT Group, MB Satler Investicije in Petpet. Petpet je sicer Petanovo dru-žinsko podjetje s sedežem v Brežicah,polovična lastnica je njegova žena Ada.Prej omenjene družbe (tudi preostaletri so povezane s Petanom) imajo v la-sti že skoraj polovico vseh delnic. Kljubzakonski dolžnosti ob prevzemanjuniso objavili prevzemne ponudbe, koso presegli četrtinski lastniški prag.Po Petanovem mnenju se s postopkiodvzema glasovalnih pravic TermamČatež povzroča poslovna škoda, poli-cija pa naj bi med drugim raziskovala,ali ni sam s svojimi postopki oškodovaldrugih delničarjev. Kriminalisti naj bise ukvarjali tudi z največjim (gotovovsaj fizično) pred kratkim samorazkri-tim tajkunom Igorjem Bavčarjem. Prekdruzbe FB Investicije namreč nadzoru-je kar 25 odstotkov Istrabenza, vsaj šeenkrat tolikšen delež pa imajo mendav rokah njegove prijateljske družbe.Kot so že pisale Finance, je nekdanji miličnik in osamosvojitveni junak pnlastninjenju Istrabenza (na čelu tega jeod leta 2002, potem ko mu ni uspelo priprevzemu LDS spodriniti Drnovško-vega naslednika Toneta Ropa) ravnalusklajeno z drugimi družbami. Marcaso Maksima Holding, ki jo obvladujeBavčar, in štiri družbe pod okriljemprvaka NFD Staneta Valanta, skleni-le pogodbo o usklajenem nastopu priprevzemu Istrabenza. Kljub zakon-skim določilom niso objavile namere oprevzemu. To samo po sebi ni kaznivodejanje, kaj pa naj bi drugega imeli kri-minalisti zoper primorskega tajkuna,nismo izvedeli. Vsekakor pa je ne gledena razplet domnevne kriminalističnezgodbe v zvezi z Bavčarjem njegovoravnanje pri pri(h)vatizacije družbe, kijo vodi, primerljivo z aroganco in ple-nilskim nagonom Boška Srota.Starec in lopataMedtem se razvijajo »stare« kriminali-stično-tožilske zgodbe na temo gospo-darskega kriminala. Glavni junak akcijeČista lopata Ivan Zidar, ki je na slovenskitajkunski način olastninil SCT, je v kartreh kazenskih oziroma predkazenskihpostopkih. Gre za sum nedovoljenegadajanja daril (razvpita zadeva projektletališki stolp), ko je Zidar prvič začutilnotranjost policijske marice, v zadevi počitniški dom v Fiesi gre za sum zlo-rabe položaja, pri poslovanju SCT s takoimenovanimi missing traderji pa za sum davcne utaje. Nepremičnino v Fiesi naj biSCT predlani koprskemu podjetju Adri-aing pod vodstvom Jožeta Andrejašičaprodal za 345.000 evrov. Še pred tem najbi se Zidar z Andrejašičem dogovoril onakupu doma (kupil ga je sam skupaj zženo že čez šest dni) kot fizična oseba.S poslom naj bi družbi SCT povzročilza 122.000 evrov premoženjske škode,prav tolikšna naj bi bila protipravnapremoženjska korist zakoncev Zidar.Poleg tega naj bi se Zidar po besedahvodje kriminalistov Roberta Črepinkaz dvema vodilnima iz hčerinske družbeSCT (šlo naj bi za SCT Primorska) do-govoril, da bo del stroškov za gradnjoobjekta namesto njega in žene plačala ta družba. Tudi tu gre za sum zlorabepoložaja, katere naj bi bil osumljen tudidirektor SCT Primorske Stanislav Čer-ne. Zidarjeva protipravna premoženj-ska korist je bila menda 95.000 evrov.Po besedah Branke Zobec Hrastar, za-časne vodje skupine tožilcev za pregonorganiziranega kriminala (Skupina), jezadeva Letališki stolp v fazi preiskave naIjubljanskem okrožnem sodišču, gledepočitniškega doma v Fiesi pa so tožilcipri Ijubljanskem okrožnem sodišču vlo-žili zahtevo za uvedbo preiskave zopertri osumljence zaradi kaznivih dejanjzlorabe položaja. Do kod so se priko-pali policisti v zvezi z domnevo Zidar-jeve velike davčne utaje pri poslovanjuz missing traderji, nam ni pojasnila, ker; o morebitnih predkazenskih postopkih1 ne dajejo informacij. Tbliko bolj zgovor-(ne so ugotovitve inšpektorjev posebne-•ga davčnega urada, ki so pri družbi SCTvzeli pod drobnogled davek od dobičkaoziroma davek od dohodka pravnihoseb v obdobju med prvim januarjem2004 in 31. decembrom 2006. Pri temso bili posebno pozorni na poslovanjez družbami, ki z goljufivim namenompridobijo blago ali storitve brez plačilaDDV. Pri SCT so davkarji odkrili poslo-vanje z več takšnimi podjetji. Večina jihje povezana z gradnjo SCT-jeve betonar-ne in z gradnjo avtocest. SCT naj bi jim»prodal« za okoli 360 milijonov tolarjevblaga ali storitev, pri čemerje poniknilo71 milijonov tolarjev DDV. Poleg tegaje družba pod Zidarjevim vodstvom vteh letih najemala svetovalne storitvev državah nekdanje Jugoslavije, VelikiBritaniji, Bolgariji in na otoku Man. Zato je plačala skupaj kar 1,9 milijarde to-larjev, vendar v pogodbah o storitvah nidoločenih zneskov, plačila pa so šla pretežno prek celovške Hypo Alpe AdriaBank. Ker iz poročil ni razvidno, da bibilo konkretno opravljeno kakršno kolidelo, davčni inšpektorji sumijo, da sobili ti stroški fiktivni.Naveza LDSSkupina tožilcev že več let obravnavatudi Edvarda Ovna, nekdanjega pod-predsednika LDS in razvpitega direktor-ja Stanovanjskega sklada RS. Obdolženje zlorabe položaja, ker naj bi na polo-žaju direktorja Stanovanjskega skladatega s spornimi posli z družbo Etalineoškodoval za nekaj sto milijonov tolar-jev. Tožilstvo je bilo sicer o zadevi ob-veščeno že leta 2005, skupina pa je šelelani zahtevala sodno preiskavo zaradisuma zlorabe položaja. Zobčeva pravi,da je zadeva v preiskavi na Ijubljanskemokrožnem sodišču. Skupina preganja šeenega od Ijudi, nekdaj tesno povezanihz LDS; Leonarda Peklarja, osumljeneganapeljevanja k zlorabi položaja v času,ko je predsedoval nadzornemu svetuTelekoma. Poleg tega naj bi bil skupaj sše nekaj osebami osumljen zlorabe polo-žaja. Švicarska družba Bados, povezanas Peklarjem, je v letih 2002-2004 za Mo-bitel izdelala množico domnevno pov-sem nepotrebnih elaboratov in te svojestoritve drago zaračunala, skoraj tristomilijonov tolarjev. Peklar naj bi od Ba-dosa v omenjenih letih prejel za 177 mi-lijonov tolarjev nakazil, od slovenskihdružb, povezanih s tem švicarski m pod-jetjem, pa 104 milijone. Zadeva Peklarje že dve leti blokirana na Ijubljanskemokrožnem sodišču. Čeprav sta minili žedve leti, odkarje tožilstvo na sodišče na-slovilo zahtevo za preiskavo, je sodnikinamreč še niso začeli, ker čakajo na od-govor švicarskih pravosodnih organov v zvezi z zaslišanjem dveh obdolžencevin enega predstavnika obdolžene druž-be. Ob nedavnem policijskem pridrža-nju (takrat še) višjega tožilca BoštjanaPenka, ki se je v mandatu svoje tožilskefunkcije sestajal z Zidarjem, je prišlo nadan, da kriminalisti v zvezi s Sociusompreiskujejo tudi SCT in tri vodilne v tejdružbi. Zlorabe položaja so osumljeniIrena Zarnik in Leonardo Peklar iz So-ciusa ter Ivan Zidar, Aleksander Mezein Borut Willinspai-t iz SCT. Za kateresporne posle gre, policija in tožilstvo neželita razkriti. Policija menda preiskujetudi tedanjega direktorja Mobitela An-tona Majzlja, ki podobno kot Peklar za-nika, da bi bilo pri poslih z Bados Con-sultingom karkoli spornega. Baron v škripcihPivovarski baron Boško Šrot, ki v Deluprek svojega najljubšega urednikaDarijana Koširja plasira članke o do-mnevnih Janševih grožnjah z aretaci-jo, je upravičeno nervozen. DamijanŽugelj na čelu Agencije za trg vredno-stnih papirjev ga je ovadil zaradi sumazlorabe notranjih informacij pri pre-vzemu skupine Pivovarne Laško, sajpreostalim delničarjem ni razkril vsehinformacij v zvezi z lastništvom, kar bilahko vplivalo na ceno delnic. Gre zaŠrotovo dveletno sprenevedanje, da jelastnica Kolonela mladenka DanijelaRakovič, v resnici pa sta se za njo preklastništva družbe Atka Prima skriva-la zakonca Boško in Anica Šrot. Zdaj veljata za lastnika več kot milijardoevrov vrednega premoženja. Ob tem jeŠrot osumljen za še eno kaznivo deja-nje, saj naj bi v priglasitvenih listinah vpostopku prevzema skupine PivovarneLaško sporočil lažne podatke o lastni-ški verigi. Kot pravi direktor urada zavarstvo konkurence Jani Soršak, ki je otem poročal tožilstvu, so priglasitvenelistine podlaga za odločanje urada odovolitvi koncentracije družb. Zadevopreiskujejo na Ijubljanskem tožilstvu,tožilka Mirjam Kline pa pojasnjuje, daje še v fazi predkazenskega postopka,ko zadev še ne komentirajo in ne dajejonikakršnih podatkov.Dama iz zavarovalnicePo krivem je v javnosti ze skoraj poza-bljena nekdanja prva dama zavaroval-nice Triglav Nada Klemenčič. Gospa ješe vedno obtožena zlorabe položaja, sajnaj bi na mestu direktorice Triglava prilastninjenju družbe, ki ji je bila zaupa-na v upravljanje, oškodovala družbenopremoženje. Delnice podjetja naj bi ku-povala s posojili, najetimi pri Abanki,pri tem pa v zavarovanje ponudila karte iste delnice. Ne vemo sicer, ali jo to-žilstvo obtožuje zgolj tega, toda številnidrugi slovenski tranzicijski tajkuni sezaradi enakega načina lastninjenja šeniso znašli v kazenskem postopku. Pobesedah Klinetove so na sodišče vloži-li obtožnico (kot vemo, so to storili žepred letom in pol), glavne obravnave pasodniki do danes še niso razpisali. Ali je vzrok sodniška stavka, ne vemo. Sepa utegne po mnenju poznavalcev v ka-zenskem postopku Klemenčičevi kmalupridružiti donedavni predsednik upra-ve Kapitalske družbe Tomaž Toplak. Taje prejšnji mesec moral odstopiti s polo-žaja, naši viri pa trdijo, da se z njegovimvodenjem KAD in predvsem z nekaj spornimi prodajami lastniških deleževKAD v gospodarskih družbah intenziv-no ukvarjajo kriminalisti. Spornih najbi bilo nekaj prodaj, izvedenih v času, koje bila prva nadzornica KAD AndrijanaStarina Kosem, po mnenju poznavalcevpa je bil Toplak zgolj njen poslušni iz-vršitelj.Kavica iz poršejaPredvolilni čas bo zaznamovalo pre-rekanje, kdo je tajkune naredil in kdo7. njimi obračunava. Policija, tožilstvoin sodstvo bodo morali ne glede na tepolitične razprave, ki bi lahko odločilnovplivale na glasovanje na volitvah, ko-rektno opraviti svojo dolžnost. Nalogeso jasno razmejene. Policija storilce ka-znivih dejanj odkriva, tožilstvo jih napodlagi dokazov toži, sodišče pa obsodiali oprosti, če ni dovolj dokazov za ob-sodbo. Predsednica LDS Katarina Kre-sal se ob tem v svoji nedavni kolumniv Financah sprašuje, ali ni noro, da seob popoldanskih kavicah Ijudje ne po-govarjajo več, kam bodo šli na morje,ampak špekulirajo o tem, kdo vse bo šezaprt. Gospa je v svojem poršeju očitnonekje visoko nad oblaki in nima stika zvolilno bazo. Ljudje se sprašujejo kve-čjemu, ali ni noro, da ob vseh sumih go-spodarskega kriminala in nesramnembogatenju peščice tajkunov nihče odnjih še ne sedi za zapahi. • ~L Pivovarna Laško: >>lmen Janševih kurirjev vam ne bomoizdali, saj jih nočemo izpostavljati.« • 1|

Medij: Reporter
Avtorji: Glucks Nenad
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 07. 2008
Stran: 21