Glede na to, da uprava ni dobila razrešnice za leto 2016, ko je dosegla izredne poslovne rezultat in vrsto rekordov in glede na očitke, ki jih je izrekla predsednica uprave SDH Lidia Glavina, lahko še v tem mesecu pričakujemo tudi zamenjavo uprave. »SDH je dolžan narediti vse, kar je v njegovi moči, da se odpravijo nepravilnosti pri poslovanju družbe in bo imel ničelno toleranco do korupcije,« je izjavila novinarjem. V svojem nastopu je očitala vodstvu vrsto slabosti, očitek o neprimernem poslovanju z IPS, prenizke cene, še zmeraj prenizke dosežene rezultate in celo odgovornost za korupcijska tveganja.

Predsednik uprave Dragomir Matić pa je dejal, da je bil odnos glavnega lastnika do Luke in zaposlenih na včerajšnji skupščini sramoten: »Saj ni bilo nobenega konkretnega in argumentiranega odgovora na naše temeljite navedbe. Po dveh urah dogovorov na njihova vprašanja so prebrali vnaprej pripravljen odgovor, ki najbolje kaže, kako nizko smo z upravljanjem v tej državi.«

Izglasovali delitev 19,6 milijona evrov dobička

Predstavniki SDH pa razrešnice niso dali niti predsednici NS Alenki Žnidaršič Kranjc in predstavniku zaposlenih v NS Mladenu Jovičiću, ostalim nadzornikom pa so jo dali. Potem je predstavnik društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković s podporo SDH predlagal spremembo delitve bilančnega dobička. Namesto da bi razdelili 13,4 milijona evrov dobička, so izglasovali delitev 19,6 milijona evrov dobička (1,4 evra na delnico), in to navkljub kritiki drugih malih delničarjev.

Pri imenovanju štirih novih nadzornikov (peti - Antolovič je edini med obstoječimi predstavniki kapitala, ki je ohranil zaupanje), je Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev napovedal izpodbojne tožbe zaradi imenovanja Andraža Lipolta, Milana Jelenca in Barbare Nose. Imenovanje Jelenca, ki je svetovalec Dušana Mesa v SŽ, in revizorke Barbare Nose (ki je revizorka v komisij nadzornega sveta SŽ) se zdi Verbiču sporno, saj po njegovem lahko pomeni konflikt interesov. Oba bi lahko pridobivala občutljive informacije, ki bi lahko koristile SŽ, ki si prizadeva prevzeti Luko, bodisi enemu poslovnemu partnerju (SŽ Tovorni promet), ki približno polovico svojih prihodkov ustvari z blagom iz Luke Koper. Hkrati bi bili ostali železniški operaterji s takšno prakso lahko oškodovani.

Dragomir Matić je odgovoril na vprašanja SDH, da imajo vsi IPS in njihovi podizvajalci vse obveznosti do Fursa poravnane (sicer bi prekinili poslovanje z njimi), da so inšpektorji odkrili nepravilnosti pri drugih podizvajalcih, ki jih najemajo omenjeni luški partnerji in zanje ne more odgovarjati Luka. Če bi hoteli redno zaposliti vse delavce, ki delajo pri IPS, bi imela Luka Koper za 23, 6 milijona evrov več stroškov z delovno silo, kot jo ima zdaj z IPS. Matić je odgovoril, da so zavrnili vse finančne zahteve, ki so prišle na račun lanske spontane zaustavitve dela in na ta račun niso imeli nikakršne škode. Teh zahtev jim (po reviziji) niti v rezervacije ni potrebno predvideti.

Vnaprej napisan govor SDH

Zdi pa se, da odgovori uprave sploh niso zanimali predstavnikov SDH, saj je Lidia Glavina prebrala vnaprej pripravljen govor, v katerem je trdila, da je Luka Koper lani sicer dosegla rekordne rezultate, da pa bi bili ti lahko še boljši, ker da naj bi imela Luka prenizke cene storitev, da je del dobrih rezultatov tako in tako treba pripisati konjunkturi v branži, spremembam logističnih poti, pa tudi izjemno dobrim logističnim povezavam skozi Slovenijo. SDH je naročil tudi poslovno analizo pri tujem podjetju (ki ga ni razkrila), v katerem so menda odkrili, da poslovanje ni tako uspešno, kot pravijo v Luki. »Nov nadzorni svet smo imenovali z današnjim dnem, ker smo želeli, da čim prej začne urejati vse, kar je treba urediti,« je dejala Glavina in izzvala vrsto očitkov in odgovorov malih delničarjev, da v resnici SDH uničuje Luko.

Skupščina je na predlog SDH sprejela sklep, da družba Pricewaterhousecoopers opravi posebno revizijo (delala jo je tudi proti Časarjevi upravi) vseh poslov s petimi največjimi IPS podjetji, saj iz ugotovitev državnih podjetij sklepa, da je pri IPS prihajalo do številnih nepravilnosti, ki bi lahko vsebovale celo znake določenih kaznivih dejanj in da so bile ugotovljene kršitev delovne zakonodaje. Model poslovanja z IPS pa, da omogoča nepregledno poslovanje na drugem tretjem in nadaljnjih nivojih podizvajalcev z Luko.