Če tajkunov ni pokopala pravna država, jih pa lahko borzna kriza Damijan Toplak Približno 14.500 delničarjev koprskega Istrabenza, ki mu predseduje Igor Bavčar, je na trnih. Še septembra predlani se je dalo delnico Istrabenza prodati za 140 evrov, danes pa je vredna le dobrih 20 evrov. Če bi zaradi likvidnostnih težav in nezmožnosti odplačevanja več stomilijonskih posojil Istrabenz morebiti celo šel v stečaj ali likvidacijo, pa bi lahko borzna cena delnice še bolj upadla. Poleg številnih malih delničarjev, se lahko takšnega scenarija bojijo zlasti v ljubljanskem Petrolu, ki je

skoraj tretjinski lastnik Istrabenza, pa tudi v družbah Staneta Valanta (NFD), kjer so pri Bavčarjevi konsolidaciji lastništva v Istrabenzu (bolje rečeno poskusu menedžerskega prevzema) "založili" približno 130 milijonov evrov. Trenutno je njihov delež vreden 100 milijonov evrov manj, hkrati pa od Bavčarjeve Maksime Holding terjajo še za okrog 20 milijonov evrov pogodbene kazni in drugih stroškov, i V kolikor bi šel holding Istrabenz torej dejansko v stečaj, bi to pomenilo, da bo brez dela ostalo le kakšnih 25 ljudi, kolikor jih je zaposlenih v holdinški družbi. V vseh Istrabenzovih družbah (največja je Droga Kolinska in pa številni portoroški hoteli) pa je ta trenutek okrog 4700 zaposlenih, ki bi ob odprodaji stečajnega premoženja najverjetneje dobili nove lastnike in vodstvo, katero bi najverjetneje znalo bolj razvojno voditi te družbe, kakor jih zdaj Bavčarjev holding. Dokaj podobna je situacija s Pivovarno Laško. Tam je Infond Holding (njegova večinska lastnika sta prek dražb Center Naložbe in Kolonel Boško in Anica Šrot) tik pred novim letom s 37 na 52 odstotkov povečal lastniški delež v Pivovarni Laško, hkrati pa v Šrotovih družbah že prodajajo skoraj polovico Mercatorja in pa okrog 80-odstotni delež v Večeru, katerega (trenutni) lastnik je ljubljansko Delo. S podobnim scenarijem odprodajanja premoženja, vključno s prehrambenim biserom Drogo Kolinsko in njenim zemljiščem v Ljubljani, poskuša sicer tudi Bavčar, a ne gre prezreti, da so razmere za (donosne) prodaje kapitalskih naložb zelo slabe. ■ Razmere za donosne prodaje kapitalskih naložb so slabe, j V Evropi "odjeknila" še plinska kriza Lansko leto je Evropo in cel svet zaznamovala finančno-borzna kriza, ki se je najbolj odražata na padcih delnic na borzah, ponekod tudi negativni gospodarski rasti, slabšem poslovanju bank in podjetij, nenazadnje pa tudi na odpuščanju zaposlenih ali skrajševanju njihovega delovnega časa (in s tem tudi plače), letos pa je že tako ranljivo Evropo prizadel še rusko-ukrajinski spor glede zemeljskega plina. Ruski Gazprom tako od Ukrajincev zahteva, da plačujejo plin po višji (bolj tržni) ceni, Ukrajinci pa svojim večjim sosedom žugajo s podražitvijo transportnega nadomestila, saj poteka velik del plinskih poti za Evropo ravno prek njihovega ozemlja. Sledile so že redukcije plina, zaloge plina v večini evropskih držav pa preprečujejo, da bi bili odjemalci deležni najhujšega - odklopa s plinskega omrežja. Ker se nam obeta še dolga in kar mrzla zima, bo v prihodnje še toliko bolj vroča razprava okrog ruskega plina, od katerega je večina Evrope morda postala že preveč odvisna, (dt) "Nasankajo" lahko tudi (državne) banke Je pa Infond Holding prejšnji petek na hitro sklicani skupščini (od sklica je namesto zakonskih 31 dni minilo le deset dni) uspel pridobiti soglasje skupščine delničarjev za do polovično povečanje kapitala. Prvotna želja je (bila), da bi banke, ki so prav tako močno zadolženemu Infond Holdingu posojale denar, ta posojila spremenile v lastniške vložke. Podoben scenarij bi lahko lastniki kdaj kasneje, ko morda na čelu ne bo več Igorja Bavčarja, izvedli tudi v Istrabenzu. Je pa bistvena razlika med Bavčarjem in Šrotom ta, da se slednji ni odpovedal svoji osnovni dejavnosti (pivovarništvu), medtem ko se Bavčar naftnim poslom, leta 2004 je prodal bencinske črpalke avstrijskemu OMV, je odrekel. Boška Šrota rešuje tudi Mercator, ki ima visok dnevni denarni tok, res pa je, da pri prevzemanju pivovarn v tujini in pa izvozu slovenskega piva, ni najbolj uspešen. Bolj kot usoda zaposlenih v Bavčarjevem Maksima Holdingu, Šrotovem Infond Holdingu (zanimivo je, da sta oba hoidinga naslednika nekdanjih pidov, ki sta jih ustanovili državni NLB in Nova KBM), pa tudi v NFD Holdingu Staneta Valanta, je lahko skrb zbujajoča usoda zaposlenih v družbah, kjer imajo omenjeni holdingi pomembne lastniške deleže. Teh zaposlenih je po grobi oceni v Sloveniji krepko več kot 20 tisoč, na omenjene družbe pa se vežejo še številni dobavitelji. Izgubijo lahko tudi mali delničarji teh družb, krepko več od polovice jim je sicer odneslo že lansko borzno leto, na udaru pa so lahko tudi številne slovenske banke, ki so v preteklih letih odobravale posojila za številne menedžerske prevzeme. Neuradno naj bi bile najbolj na udaru NLB, Nova KBM, pa tudi Probanka, medtem ko je Vojka Čoka že odneslo z mesta predsednika uprave Banke Koper v njihov nadzorni svet. Uradno naj sicer ne bi bil vzrok posojanje denarja močno zadolženemu Istrabenzu. Kaj so početi nadzorniki? V celotni zgodbi, ob katastrofični usodi glavnih junakov večina slovenskih državljanov najbrž ne bi ravno žalovala, pa ne gre prezreti vloge nadzornih svetov, na primer Istrabenza, Petrola, Nove KBM, NLB, Pivovarne Laško, Probanke, Merkurja, Perutnine Ptuj in še kje, kjer je prek državnega lastništva (vsaj posrednega) imela dokaj pomembno vlogo tudi politika. Zakaj nadzorniki ob določenih (finančnih) naložbah niso pravočasno ukrepali? V veliki večini zaradi tega, ker svojega dela niso opravljali profesionalno, ker so bili preveč navezani na visoka nadzorniška plačila in preveč odvisni od svojih "lastnikov", bodisi politikov ali celo samih menedžerjev. Tako nadzorniki niso bili v stanju opravljati svojega dela neodvisno in objektivno. Kje bi, recimo, našli junaka, ki bi Igorju Bavčarju rekel, naj zaradi svoje menedžerske nesposobnosti zapusti položaj vodilnega v lastniško "njegovem" Istrabenzu? Ob borznih družbah so še številni menedžerski prevzemi neborznih družb, ki so po večini potekali še bolj netransparentno. Pomanjkljiva je bila tudi pravna regulativa, ki je sploh dopuščala, da je lahko nekdo praktično iz nič kupoval največja slovenska podjetja. V tem trenutku bi država naredila največ s tem. da bi prepustila menedžerske lastnike samim sebi in njihovi sposobnosti, bankam v pretežni državni lasti pa zabičala, da naj izterjajo od menedžerjev posojila, kakor jih znajo od vseh drugih "navadnih" državljanov. Tudi z zasegom osebnega premoženja, če je treba. Najslabše pa bi bilo, če bi bodisi država ali pa "njene" banke vstopale v lastništvo menedžersko zavoženih podjetij, ker bi potem poleg tveganja nevrnjenega posojila na svoja pleča in pleča davkoplačevalcev prevzele še lastniško tveganje. ■ ■ Najslabše pa bi bilo, če bi bodisi država ali pa "njene" banke vstopale v lastništvo menedžersko zavoženih podjetij, j



Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 14. 01. 2009
Stran: 24