MATEjTOMAZIN w e bi na začetku leta kdo napovedal, dabo SBIzo še pred H velikonoaiimi prazniki več kot 8000 indeksnih točk, bi %w ga po vsej verjetnosti označili za shrajnega optimista. Tako pa snio to vrednost res zaznali in marsikateremu delničarju se zadnje dni precej smeji. Seveda i >a je vprašanje, koliko časa bo še trajal ta nasmeh oziroma ta izrazita ra; t tečajev. Pogled na trgovanje pokaže, da je veliko kupcev nepotrpež jivih, prodajalci pa to s premikanjem ponudbe na višje ravni s pridom izh oriščajo. Toda vsaka zgodba se enkrat konča in tudi ta se bo. In sicer v tren utku, ko bodo vlagatelji želeli bolj unovčevati dobičke. In če bo zraven še lakšno manjše razočaranje zaradi
slabših poslovnih rezultatov, kot smo jih bili vajeni (npr. Krka, kjer je prodaja na ruskem trgu padla), potem bo ozračje za določeno korekdjo idealno. Seveda pa se moramo pred tem vprašati, kaj sploh žene tečaje tako sunkovito navzgor. Glede na to, da pri poslovanju podjetij ni zaznati izredno izstopajočih rezultatov, je glavni dejavnik predvsem napovedani umik države iz gospodarslva, ki ga mnogi povezujejo s prihajajočimi prevzemi. Ta umik nekako po meni še zadnjo fazo privatizadje in hkrati zadnjo stopničko, ki jo morajo i loseči vsi tisti lastaild, da »pozaprejo« delniško strukturo. Primera piodaje Dnevnika in Merkurja sta pokazala, da državna sklada znata proc ajati tako, da iztržita največ. Toda pri tem ne smemo pozabid primera M linotesta in Mercatorja, Id bi ju lahko označili za prodajo pod mizo - ne ia bi drugi vlagatelji sploh vedeli. Zelo po< obno se je zgodilo tudi z Istrabenzovirru delnicami, ki jih je pred kratk im prodal Triglav DZU oziroma vzajemni skladi, ki jih upravlja. Prodali so več kot 5-odstotni delež Istrabenza, končni kupec pa je bila Maksima lolding, ki je svoj delež povečala fla skoraj četrtino. Tako v lastniški s< nikturi Istrabenza država dobiva skoraj enakovrednega delničaija, id pa bo za razliko od države ostal v Istrabenzu dlje časa. Država je i lamreč Istrabenz vključila v drugi sklop podjetij, kar pomeni, da se bo iz njega umaknila do poletja naslednje leto. Ker imata državna sklada 28-1 xlstotai delež, je velika verjetnost, da se ob prodaji zgodi prevzemn :i ponudba. Toda prevzemna ponudba se lahko zgodi na različnih cenovnih ravneh, kar pomeni tudi nižjih ali pa ne bistveno višjih od t enutnega enotnega tečaja. Zadnje je še posebej verjetno, če bodo prev lem delala prijateljska podjetja brez vmešavanja drugih morebitni ikupcev,kibivišalitečaj. Seveda )a bo pri Istrabenzovem tečaju pritisk čutiti tudi z dmgih koncev - f osebej zaradi naložb, ki jih imajo. Mercator je danes 100 evrov više, kot so ga kupili, pri Petrolu kaže, da z nakupi niso zgrešili, pri DrogiKolmski pa imajo sedaj končno prosto pot, da se znebijo malih delničarje/ in tako poberejo vse sinergije združene DrogeKolinske. Prihodnja cena Istrabenza ni odvisna samo od izstopa države, ampak tudi od drugih, za holding bolj pomembnih stvari: gibanja vrednosti njihovih naložb, drddendne politike ter transparentaosti poslovanja. MATEJ TOIIAŽIN matej.tomBzin@alfa-invest.hr
Medij: Delo
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 10. 04. 2007
Stran: 16
