se v Miklavžu na Dravskem polju z nekaterimi župani pogovarjala o dokončanju Phyrnske avtoceste od Šentilja do Gruškovja (59 kilometrov). Božič je dejal, da se bo letos nadaljevala gradnja vzhodne mariborske obvoznice (10,5 kilometra), ki naj bi jo dokončali leta 2009. Junija naj bi začeli graditi 19 kilometrov avtoceste od Slivnice do Dražencev, glede trase Draženci-Gruškovje pa je Podobnik obljubil, da bo vlada še ta mesec sprejela variantno rešitev, v enem letu pa državni lokacijski načrt. Tako naj bi se gradnja začela leta 2009 in končala do leta 2011. Celotni avtocestni krak med Šentiljem in Gruškovjem naj bi, kot je dejal minister Božič, stal 808 milijonov evrov. Člane vlade in premiera Janeza Janšo so gostili tudi v Impolu. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ni varčeval s pohvalami gostiteljem, a hkrati je sporočil, da naj bi Kad in Sod v 30 mesecih pripravila prodajo Impola. Toda država pripravlja tudi privatizacijo Taluma in Impol vidi kot enega od zaželenih kupcev državnega deleža. Delež v škofjeloški Jelovici pa sta Kad in Sod minuli četrtek prodala podjetju Lira inženiring v lasti Janeza Deželaka. Na dražbi je sodeloval z Janezom Škrabcem, lastnikom Rika, s katerim imata skupne načrte z Jelovico. Janez Deželakje kupil delnice Jelovice po 5,9 evra (celotna kupnina za skupaj 24,9-odstotni delež Kada in Soda je torej 2,1 milijona evrov), izklicna cena je bila 2,7 evra za delnico, dražbe pa sta se udeležila še dva dražilca. Sicer pa je bil v minulem tednu dokončan še en privatizadjski posel, in sicer v Slovenski industrijijekla (Sij). Skupščina Sija je namreč minulo sredo imenovala nov nadzomi svet, v katerem bo imela ruska lastnica - Skupina Koks - pet članov, državo pa bosta zastopala le še dva. Skupščinaje sprejela tudi spremembe statuta in pomembna novost je, da bo za vse pomembnejše odločitve poslej potrebna tričetrtinska večina. S sklepi skupščine so uresničeni vsi formalni pogoji za sklenitevprodaje 55,35-odstotnega državnega deleža skupini Koks za 105 milijonov evrov. V novem nadzomem svetu bosta državo zastopala Marija Zagožen in Borut Frantar, ruskega lastnika pa Vjačeslav Korčagin (najbrž bo tudi novi predsednik), Aleš Rojs, Igor Malevanov, Vladimir Lomberg in Dmitrij Bočkarjov. Droga Kolinska pa je dobila novo upravo. Njen novi predsednik je srbski poslovnež Slobodan Vučičevič, ki je bil do zdaj v Drogi Kolinski izvršni direktor za jugovzhodno Evropo. Vučičevič je eden najbogatejših Srbov, saj je bil lOO-odstotni lastnik Grand Proma. Lanskega septembra je 75-odstotni delež prodal Drogi Kolinski, četrtinskega pa obdržal, hkrati pa je kupil še 25-odstotni delež v Soko Štarku. Grand Promje ustanovil pred devetimi leti in ga razvil v zavidljivo uspešno podjetje, ki ima tudi v Braziliji svoje plantaže kave, z blagovjio znamko Grand kafa pa ima 50-odstotni delež na srbskem trgu in 20-odstotni delež na trgu BiH. Dosedanji predsednik uprave Droge Kolinske Robert Ferko je odstopil iz osebnih razlogov in bo svetovalec uprave družbe. Sprememba se je zgodila tudi v vrhu Javne tehnološke agencije (Tia). Odstopilaje njena direktorica Marta Svetina, ki ministroma za gospodarstvo in visoko šolstvo Andreju Vizjaku in Juretu Zupanu očita spodkopavanje položaja Tie oziroma njene vloge pri spodbujanju tehnološkega razvoja. Težave so se začele že ob ustanovitvi agendje, saj kaže, da vlada že od takrat ne ve, kaj bi z njo. Odločila se je denimo, da Tia preide v pristojnost ministrstva za visoko Solstvo, ?nanost in tehnologijo, a ker se je finandrala še naprej s sredstvi gospodarskega, se je Vizjak še vedno čutil poklicanega, da Svetinovi gleda pod prste. Ob slovesu ji je med dmgim očital tudi to, da je želela sooblikovati tehnološke politike, kar pa kaže na ministrovo nerazumevanje, kakšna bi sploh morala biti vloga takšne agendje. Sicer pa se je minuli teden nadaljevala tudi vojna za Vzajemno, in sicer v pariamentu in zunaj njega. Poslanec Zmago Jelinčič je s svojo SNS že vložil v proceduro predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne in tako prehitel ministra za zdravje Andreja Bručana. Zunaj parlamenta pa je napeto med Vzajemno in Vseslovenskim združenjemmalihdelničarjev. V prvi polovici maja bosta še skupščini obeh zavarovalnic - Vzajemne in Adriatica Slovenice - ki se pogajata o zdmžitvi, dr. Šime Ivanjko, dekan maribprske pravne fakultete, pa opozarja, da bi bili po združitvi obeh zavarovalnic člani Vzajemne na slabšem, ker bi morali v okviru svojih plačil poskrbeti tudi za dividendo delničarjem. Premierjanezjanša in ministri so si ob obisku v Podravju ogledali tudi Impoi.

Medij: Delo
Avtorji: Ljiljana Đerić
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 16. 04. 2007
Stran: 2