MIHA LAMPREHT NOVINAR, BIV§1 DOPISNIK RTVS IZ MOSKVE Čepravje Večer nadrobno spremljal prodajo 55,35-odstotnega državnega deleža v Slovenski industriji Jekla (SIJ), ki je poslej v rokah ruske skupine podjetij Koks in je ta za nakup plačala 105 milijonov evrov, je danes vendarle zanimivo obnoviti nekatere podrobnosti iz naslova'tega posla. Skupina Koks se je zavezala, da bo v prihodnjih treh letih v SIJ vložila 250 milijonov evrov, število zaposlenih pa bodo v tem obdobju predvidoma ohranili. Ker ruski lastniki poslej krojijo usodo več tisoč jeklarjem v Sloveniji m so tudi lastniki Metala Ravne, je bržda zanimivo osvežiti tudi pogled na družino Zubicki, ki
lastniško obvladuje OAO Koks, matično podjetje Skupine Koks. "Pater familias" Boris Zubicki je član Putinove stranke Enotna Rusija, s svojima sinovoma Jevgenijem in Andrejem pa sodi med prvih dvesto najpremožnejših ruskih magnatov. Mali delničarji sicer še vedno zahtevajo plačilo 720 milijonov tolarjev povračila škode, nastale zaradi dokapitalizacije družb. Družba pooblaščenka Ravne (DPR), ki združuje 5844 malih delničarjev, je namreč razočarana, ker se je vlada za prodajo večinskega deleža v SIJ-u odločila še pred poravnavo svojih obveznosti in dolga malim delničarjem. DRP je septembra lani zaradi neporavnanih obveznosti države do malih delničarjev proti državi že vložila tožbo. Zahteva namreč tudi izročitev 20-odstotnega deleža v družbah Metal m Noži, ki sta del SIJ-a. Če za to ne bo posluha, upravičenci zahtevajo odškodnino v višini 27 milijard tolarjev, kolikor skupaj z obrestmi znaša vložek delavcev zaradi premalo izplačanih plač m vložitve certifikatov v prid sanaciji takratnih Slovenskih železam. Predstavniki DPR menijo, da privatizacija holdinga SIJ kot celote ni v skladu z zakonom o privatizadji Slovenskih železam iz leta 1998, saj ta predvideva prodajo posameznih družb. Ob očitkih, da je bil večinski delež slovenskihjeklam prodan pod ceno (najhujši kritiki menijo, da je bila dosežena zgolj polovična vrednost delnic), pa vlada.med ključnimi argumenti za odločitev poudarja zlasti pripravljenost za dodatna vlaganja, zagotovila za ohranjanje delovnih mest, za povečevanje zaposlenosti z odpiranjem novih delovnih mest, za ohranitev poslovnih funkcij m dhranitev obsega proizvodnje družbe. Kot posebno atraktivno je vlada ocenila tudi zavezo Skupine Koks, da bo v naslednjih treh letih uresničevala poslovni načrt SIJ, skladno z njim pa naj bi v proizvodne zmogljivosti in zlasti v skrb za okolje vložili 330 milijonov evrov. Od tega bo Koks vložil 250 milijonov, kar je dvainpolkrat več od kupnine. Skupina Koks šteje med 40 največjih ruskih podjetij m jo oblikuje 15 hčerinskih, tehnološko povezanih industrijskih podjetij, ki imajo pomembne svetovne tržne deleže v proizvodnji ferovanadija, surovega železa m materialov visoko razvitih tehnologij. Osnovne dejavnosti skupine obšegajo štiri poglavitna področja, od izkoriščanja surovega materiala v rudnikih premoga v Kemerevu in tudi nikljeve rude v rudnikih Serovskij, obdelavo premoga, ki vsebuje proizvodnjfl premogovega koncentrata, železna metalurgija vključuje proizvodnjo surovega železa, neželezna proizvodnja pa vsebuje proizvodnjo niklja, proizvodnjo ferovanadija in metalurških izdelkov v tradicionalno najpropulzivnejših ruskih regijah. Takšna skupina omogoča oskrbovanje ruskega in tujih trgov z mnogovrstnimi izdelki, v letu 2005 pa je skupina Koks izvažala predvsem v Severno Ameriko (40 odstotkov) in Evropo (37 odstotkov) ter v Azijo (11 odstotkov). Kot edino podjetje v Rusiji so zagotovili skladnost obratovanja z evropskimi standardi, med drugim pa so emisije v zrak zmanjšali za 40 odstotkov. Poglavitne hčerinske družbe Skupine Koks imajo certifikat ISO, podjetja pa so prejela tudi številne nagrade s področja gospodarskih, upravljalskih in okoljevarstvenih dosežkov in prizadevanj. Koks je v 93-odstotni lasti treh članov družine Zubicki, vsak od njih (oče Boris, sinova Jevgenij in Andrej) pa ima v lasti tretjinske oziroma natančneje 29,23 odstotka, 34,37 odstotka in 33,18 odstotka skupine, ki je v letu 2005 imela dobrih 133 milijonov evrov čistega dobička, lani je ta znašal dobrih 137 milijona evrov, prihodki iz poslovanja pa so navrgli 1,68 milijarde evrov. Kot rečeno, so največ prihodkov ustvarili v Severni Ameriki in Evropi. Boris Zubicki, nekdaj ključavničar, zdaj 6o-letni doktor tehničnih znanosti, kijes sinovoma večinski lastnik dmžbe, je poslanec ruske dume, spodnjega doma ruskega parlamenta. Je tudi podpredsednik parlamentarnega odbora za gospodarsko politiko, podjetništvo m turizem. Pripada Putinovi stranki Enotna Rusija, ki večinsko obvladuje glasovanje o vseh pomembnejših strateških vprašanjih. Na spomladanskih regionalnih volitvah so ta in Kremlju zveste stranke dobile večino, guvemerji republik pa po novem tako niso več voljeni, pač pajih imenuje predsednik države. V predsedniškem sistemu oblasti, ki ga je Putin nasledil po Borisu Jelcinu, to niti ni usodno pomembno, je pa pomembno z vidika potrjevanja legitimnosti, v Kremlju sprejetih političnih odločitev. Že leta 2005 je predsednik Putin s posebnim dekretom izdal seznam 1063 državnih podjetij, ki so strateško pomembna m jih ne bo mogoče lastnmiti oziroma država ostaja njihov edini lastnik. Mednarodni strokovnjaki ob sedanji ruski gospodarski rasti, ki je 7-odstotna, opozarjajo, da je rast preveč enostranska, da je vezana zlasti na izvoz energentov, kot sta nafta in plin, ter na izvoz jekla, da pa bi morala Rušija več vlagati v posodobitev gospodarstva in v inovadje. V ta segment naj bi Rusija vlagala le 18 odstotkov, medtem ko Kitajska temu namenja kar 40 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Hkrati bi morala Rusija bolj spodbujati podjetništvo in mednarodno konkurenčost. Po podatkih UNCTADA so prav ruska podjetja tretji največji vlagatelj v tujini, zlasti na novih trgih, pri tem pa so daleč pred Kitajsko ali Brazilijo. Javnost ima do ruskih oligarhov zelo stereotipen, često negativen odnos. Ve&miama gre za sposobne, izobražene, zlasti pa spretne Ijudi, ki so se ob pravem času znašli na pravem mestu, humus njihovega bliskovitega poslovnega uspeha pa so nedvomno bile razmere Jelcin-Gajdarjeve gospodarske liberalizacije in Čubajsove vavčerske privatizacije. Neodvisni ruski kromsti so kritični do privatizaci]'e v sektorju, ki je predmet tega zapisa, vendar so pravosodni mlini često pokleknili pod pritiskom političnih botrov. Ni namreč skrivnost, da v deželi pregovomo še vedno velja "telefonsko pravo". V mnogih primerihje, ob zvezah in poznanstvih, običajno šlo tudi za tranzicijsko prvotno akumulacijo kapitala. Ruske magnate često vrednotijo po obsegu in donosu kapitala, ki ga obvladujejo. Po enem od razvršCanj se je Boris Zubicki, politik in industrijski magnat, leta 2005 znašel na 82. mestu med ruskimi milijonarji, njegovo premoženje pa je bilo ocenjeno na 300 milijonov dolarjev. 1idi februarja letosje ruska poslovna revija Finans Borisa, Andreja in Jevgenija Zubickega uvrstila na lestvico petsto najpremožnejših ruskih poslovnežev (oligarhov?). Oče Boris naj bi bil na 173. mestu m naj bi imel za 330 milijonov ameriških dolarjev imetja, sin Andrej naj bi bil na 202. mestu z 280 milijoni, medtem ko naj bi sin Jevgenij na 148. mestu imel za 380 milijonov dolarjev imetja. IMH (Industrial Metallurgical Holding) vodi Jevgenij Zubicki, ki je v Sloveniji v začetku marca s slovenskim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom podpisal pogodbo o nakupu večinskega deleža slovenskih jeklarn.
Medij: Večer
Avtorji: Lampreht Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 10. 05. 2007
Stran: 8
