VLADIMIR PAVLOVIC, FlMA GROUP VANJATEKAVEC Pred slabima dvema tednoma je v Srbiji odprl vrata investicijski sklad Fima Proaktive. Infonnadja sama po sebi ne bi bila zanimiva, če ne bi bili investicijski skladi v Srbiji precejšnja novost. Zdaj sta registrirana dva, Delta Plus, ki ga je februarja letos ustanovil holding Delta Miroslava Miškoviča, m sldad Proaktiv kot del skupine Fima Group s sedežem na Hrvaškem. Vodilni Fime Proaktive so k vlaganju v sklad tik pred prazniki v Ljubljani povabili tudi slovenske vlagatelje. Če sodimo po nabito polni dvorani v Cankarjevem domu, so balkanske delnice še vedno vroče blago. Zakaj naj bi se slovenski vlagatelji navdušili ravno nad
vlaganjem v srbski investidjski sklad, pa smo vprašali Vladimirja Pavloviča, vodilnega upravljavca premoženja Fime Proaktive. Na finančnem sejmu Kapital ste povabill Slovence k vlaganju v srbski investicijski sklad Proaktive, kar bi lahko označili za nekakšno presenečenje. V Slovenlji namrei kar mrgoli skladov, ki plemenltijo denar svojih vlagateljev na balkanskih trgih, tudi v Srbiji, zdaj ste na ta vlak skočili še vi. Se počutite kot nekakšni pionirji all, če dovolite, prva lastovka iz srbskega finančnega sveta, ki nagovarja slovenske vlagatelje? S trditvijo, češ da smo nekakšni pionirji, se nestrinjam. Veliko slovenskih vlagateljev že dobro pozna Fimo, saj po naših borznoposredniških družbah na Hrvaškem, v Srbiji ali v Bosni in Hercegovini vlagajo kapital na trge jugovzhodne Evrope. Pioniisko pa bi bilo lahko, če se bomo kot srbski investicijski sklad odločili za vlaganje kapitala v delnice slovenskih podjetij. Kot upravljavec premoženja se ne strinjam s trditvijo, da je mogoče visoke donose dosegati le na hitro razvijajočih se trgih, V teh dneh sem se pogovarjal z veliko kolegi iz Slovenije in prepričan sem, da imate kar nekaj uglednih delniških družb, ki se po svoji tržni kapitalizaciji in stopnjah rasti lahko kosajo s svetovno konkurenco. Nam lahko naštejete nekaj po vašem mnenju obetavnih delnic, ki kotirajo na Ijubljanskem borznem parketu? Takšna vprašanja so vedno zelo nehvaležna. Vem pa, da jih je kar nekaj. V Slovenijo ste prišli predstaviti investicijski sklad Proaktive, ki Je drugi v Srbiji registrirani in delujoči investicijskj sklad. Kako bi ga opisali potencialnim slovenskim investitorjem? Investicijski skladi so v Srbiji precejšnja novost. Zdaj sta registrirana dva, prvi je Delta Plus, ki ga upravlja Delta, Fima pa je 16. aprila letos ustanovila sklad Proaktive. To je delniški sklad, ki bo najmanj 75 odstotkov svojega premožeiija plemenitil v delnicah srbskih podjetij in podjetij, ki kotirajo na Beograjski borzi. V prihodnosti bi lahko do 30 odstotkov sredstev sldada vložili v sosednje države, v države Članice OECD in EU. Fimaje borznoposredniška družba, ki ima svoja podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, v BiH In v Ukrajini. Kako to, da ste odtočili ustanoviti mvesticijskl skladpravvSrbfji? Razlogov je več. Srbija je hitro razvijajoči se trg, na katerem kar mrgoii nalozbenih prrioznosti. Kot veste, so se delnice najboljših podjetij, ki kotirajo na Beograjski borzi, od začetka leta podražile povprečno za skoraj 90 odstotkov, kmalu pa bo na borzi začelo kotirati tudi sto novih podjetij. Tržna kapitalizacija Beograjske borze dosega zdaj okrog 15 milijard evrov in bi bila do konca leta lahko še višja, še zlasti, če se bo za vstop na borzo odločilo tudi kakšno večje srbsko državno podjetje. Toje impresivna številka. Nam lahko v splošnem poveste, za kakšha podjetja gre? Povečini gre za podjetja, ki v preteldosti niso bila kakc~vostno vodena, njihovi menedžerji mso videli nobenih prednosti v borzni kotaciji, zdaj pa jihje v to prisUil zakon. Med njinri so tako dobra kot slaba, v čemer vidim velik izziv za nas kot upravljavce premoženja. Če nam bo uspelo izbezati na plan družbe, ki imajo možnost za rast in se z njihovimi upravami dogovoriti, kako jih kar najbolje upravljati, bomo imeli v Srbiji veliko svetlih zvezd. V splošnem pa gre za podjetja iz različnih panog; proizvodna, živilska, zavarovalnice, banke itn. Boste vlagall kapltal tudi v slovenska podjetja? Tudi zreli finančni trgi, kot je Slovenija, lahko ponudijo dobre možnosti za vlaganje. Že sami ste omenili, da Je srbski borzni trg od začetka leta v divjem razcvetu. Se vam ne zdt, da zdaj morda ni najboljšl čas za oblikovanje novega sklada, še zlastl, če upoštevamo osnovno načelo borznega trgovanj »kupuj, ko je poceni, prodajaj, ko je drago«? Nasprotno, menim daje čas odličen. Boljše reklame, kotje visoka rast delnic, si ne bi mogli želeti. V zadnjih mesecih je obogatelo kar nekaj vlagateljev, vest o tem pa se je razširila tudi med malimi delničarji. Skladi so tudi dobra priložnost za vlagatelje, ki morda nimajo dovolj časa za tekoče spremljanje dogajanja na borzi, mi pa smo zato plačani, saj je to naše delo. Naša naložbena politika bo temeljila na vlaganju v podjetja z dobrimi finančnimi kazalniki in potencialom za rast. Pri nakupih se ne bomo zaleteli. Nam lahko poveste, na kakšne investitorje računate v Srbiji? Tudi na tako imenovane male delničarje? Najbolj zadovoljni bi bili z velikim številom vlagateljev, pravnih ali fizičnih oseb. Zdaj med investitorji prevladujejo institucionalni vlagatelji, zanimanje za vlaganje v sklad je pokazalo tudi okrog 200 malih delničarjev. Naša ciljna struktura je 80 odstotkov malih in 20 odstotkov institucionalnih vlagateljev. V Sloveniji so finančno industrijo dolgo časa poganjali predvsem prihranki, ki sojih mali vlagatelji iz bank ali »nogavic« prenesli v različne sklade. Kako je s tem v Srbiji? Imate oceno o tem, koliko prihrankov se nahaja v »nogavicah« potencialnih srbskih vlagateljev? Po podatkih Narodne banke Srbije so imeliprebivalci Srbije ob uvedbi evra v »nogavicah« okrog štiri milijarde evrov kapitala. Ljudje v Srbiji neradi vlagajovbančne depozite. Denar sicer nesejo na banko, a od tega nimajo donosov. Prepričan sem, da se bo marsikdo odločil za vlaganje kapitala v sklade, kjer so donosi višji. Pa tudi varnost je večjakotvbankah. Zakaj pa menite, da so srbski investicijski skladi privlačni za slovenske vlagatelje, ki imajo doma na voljo več kot 200 najrazličnejših skladov, bodisi domačih bodisi tujih ponudnikov, med katerimi nekateri ravno tako vlagajo v regijo iz vaše naložbene politike? Kajje vaša prednost? Ne želimo biti konkurenti slovenskim investicijskim skladom, ampak njihovi partnerji. Dobro se namreč zavedamo, da upravljavci slovenskih skladov precej bolje od nas poznajo svoje investitorje, zavedamo se tudi, da slovenski in hrvaški skladi ustvarjajo precej visoke donose. Vidim pa veliko priložnosti, da se upravljavci med seboj povežemo in sodelujemo. Če nekoliko karikiram. V nekdanji Jugoslaviji je živelo centralno plansko upravljanje in centralni komiteji, kapital se je selil iz ene v drugo državo. V podobni vlogi smo zdaj upravljavci skladov. Naša prednost pa je v tem, da smo lokalno prisotni v Srbiji, imamo stike s srbskimi podjetji in z njimi dobro sodelujemo. Če pravilno razumem, računate na to, da bodo slovenski institucionalni vlagatelji in skladi svoj denar plemenitili tudi v vašem skladu Proaktiv. Takoje. Pa boste sklad Proaktive tržili tudi v Sloveniji? Ne. Slovenska zakonodaja prepoveduje trženje skladov, če ti niso registrirani v Sloveniji. V Sloveniji so nekatere delnice že precenjene. Je tako tudi v Srbiji ali vidite še možnosti za prihod novih investitorjev in rasti? Po divji rasti od začetka leta se mi nekatere delnice, upoštevajoč temeljne finančne kazalnike ne zdijo več obetaven nakup. Z drugimi besedami, so predrage. Tako. Zato se bomo usmerili na podjetja, ki v preteklosti niso dosegala tako visoke rasti. Nam lahko prišepnete kakšno ime? Tudi to bi bilo precej nehvaležno, zato raje ne bi.
Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 07. 05. 2007
Stran: 6
