H Marko Zupanc_________ ewonaevro@ifinance.si__________ Zakon o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij, novela B (ZFPPod-B). je začel veljati7.aprila2007.Vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi starega zakona (ZFPPod), v katerih upniki izbrisane druibe uveljavljajo terjatve zoper druibenike take druibe, ki na ta dan še niso bili končani, so se ustavili. Ne ustavijo pa se pravdni postopki, če obstajajo razlogi za spregled pravne osebnosti in jih upnik predloii
sodišču v 30 dneh od prejema sklepa o ustavHvi postopka. Spremembe zakona so bile objavljene 6. aprila v uradnem Ustu (31/2007). Gledano (zgolj) s stališča obsega gre za spremembe, ki niso obsežne, gledano z vidika pravnega položaja upnikov oziroma dolžnikov pa gre za spremembe, ki bijih prav gotovo lahko označili za ključne. Posebej pomembnaje sprememba, kije navedenav 1. členu in se nanaša na izbris gospodarskih družb iz sodnega registra terodgovomost (aktivnih) družbenikov oziroma delničarjev za obveznosti gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra. Člen 394 ZGDje določal, da družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo sodišču izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Upniki so lahko uveljavljali terjatve do delničarjev, ki so dali predmetno izjavo, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra, za obveznosti pa so delničarji odgovarjali solidarno z vsem svojim premozenjem. Čeprav sta bila omenjena odstavka že doslej predmet številnih polemik, stališč in strokovnih čtankov, pri čemerjuje presojalo tudi ustavno sodišče, pa doslej vanju nihče ni posegel tako korenito, kakor tokratna novela. Ta sprememba sledi, kakor izhaja iz njene obrazložitve, uveljavljanju temeljnega načela ločevanja premoženja m odgovomosti za dolgove družbenikov (deliučarjev) od premoženja in odgovomosti kapitalske družbe, pri čemer upniki po novem nimajo več pravne podlage za viaganjezahtevkovoziromatožb proti družbenikom za poplačilo dolgovže izbrisane družbe. Glavm namen ZFPPod je bil predvsem izboljšati plačilno disciplino, povečati vamost upnikov in omogočiti izbris nedelujočih podjetij iz registra, pri čemer pa naj ZFPPod, zlasti pri reševanju problematike plačilne discipline, ne bi dosegel pričakovanih učinkov. Strinjam se sicer, da ZFPPod koreniteje posegavtemeljna načela korporacijskega prava, vendar pa hkrati ne smemo pozabiti, da ima in bo imela odprava navedenih določb tudi pomembne (negativne) posledice zapoložaj upnikov v prihodnje. Treba je namreč poudariti, da - sta doslej prav črtana odstavka upnikom pomenila (ob upoštevanjuvseh zakonskih določb, pa tudi dejansldh okoliščin vsakega posameznega primera) »kanček upanja«, da bodo vendarle prišli do poplačila svojih terjatev, za dolžnike pa pritisk, da bodo (pod izpostavljenimi pogoji) tudi v primeru kapitalske družbe za obveznosti družbe odgovarjali s svojim osebnim premoženjem, - je proti sklepu o začetku postopka izbrisa dovoljen ugovor, proti sklepu o izbrisu pa pritožba, - da se šme (z ugovorom) sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razloga, čeje bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo. Čepravje zdajšnjaureditevv praksi dejansko vplivala na nastanek nekaterih spornih situacij, paje temeljno vprašanje, ali se ne bi dalo zakona spremeniti upoštevanju problemov (ki so se pojavili v praksi) primerno, ne pajih preprosto v celoti črtati. V mislih imam zlasti državljane, ki so svoje lastniške certifikate vložili v delniške družbe m v katerih kot manjšinski delničarji niso imeli (praktičnega) vpliva na njihovo poslovanje, po izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod pa so neomejeno odgovarjali za obveznosti izbrisane družbe (zadnje odločitve sodišč naj bi namreč nakazovale, da se tudi delničarje z manj kot enoodstotnim kapitalskim deležem označuje za aktivne delničarje), pa tudi državljane, ki so ob upokojitvi kot nagrado prejeli delnice pozneje izbrisane gospodarske družbe, oziroma vse tiste, Id so postali dnižbeniki gospodarske družbe zaradi premalo izplačanih plač na podlagi zadolžnic. Ob upoštevanju z ustavo določene svobod(n)e gospodarske pobude in neizpodbitnem dejstvu, da so nekateri državljani v podjetništvo zavestno vložili zgolj svoj kapitalski vložek, na podlagi ZFPPod pa so odgovarjali za obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem, ne smemo po drugi strani preprosto prezreti tudi upnikov, ki prav tako upravičeno pričakujejo, da bodo svojo terjatev, korektno in dobro opravljeno delo oziroma pošteno opravljen posel, dobili plačano. ZGD-1 sicer predvideva možnost spregleda pravne osebnosti, torej položaj, ko so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni dmžbeniki, vendar pa vsakdo, kije alije že bil kdajkoli vkozi upnika, kije pred pristojnim sodiščem uveljavljal spregled pravne osebnosti, ve, kako (zelo) težkoje dokazati opisane elemente oziroma zakonski dejanski stan. Zadnje je treba še posebej poudariti v povezavi z enim od izraženih ključnih namenov ZFPPod, ki je povečati varnost upnikov. •
Medij: Finance
Avtorji: Zupanc Marko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 24. 04. 2007
Stran: 20
