• Medij: Večer
  • Datum objave: četrtek, 06.07.2023

VEČER UNIOR

Skupščina delničarjev Uniorja, v katerem ima največjo moč država, je najprej prinesla menjave nadzornikov. Bodo sledile še menjave v vrhu podjetja?

Sodeč po včerajšnjem razpletu v zreškem Uniorju, bo država, ki je posredno večinski lastnik kovaške družbe, poskrbela za menjave v družbi, najverjetneje tudi v samem vrhu družbe. Četudi kritik na vodenje podjetja že leta ni bilo, pa čeprav se je medtem zamenjalo že nekaj vlad (ki so umeščale nove nadzornike), so na tokratni skupščini odprli kar nekatere domnevne zgrešene poteze vodstva. Tako jim je bilo očitano prepozno reprogramiranje posojila, nepravilno ukrepanje v primeru lanske okoljske nesreče, zapravljanje denarja zaradi izgubljenih tožb in s tem povezanih neugodnih zunajsodnih poravnav, ki so rezultirale le v tem, da je Unior družbi Rhydcon moral plačati okoli štiri milijone evrov. Zadnji očitek je uprava, ki jo vodi Darko Hrastnik, sicer s pomočjo pravnega mnenja uspešno zavrnila. 

Mali delničarji bi izplačane dividende

Tudi lansko poslovanje ni bilo povod za očitek. Ustvarili so dobrih pet milijonov čistega dobička. A spet podobna zgodba kot pri Cinkarni Celje ker je podjetje prejelo državno pomoč za blažitev visokih cen energentov, ne sme izplačati dividend. Oziroma, če jih, mora družba vrniti okoli 1,3 milijona evrov prejetih sredstev. Ni pa zgolj to razlog, da delničarji dividend ne bodo dobili. Družba, ki je bila v času gospodarske krize na robu pečine in je preživela zgolj zato, ker je uprava kot ena redkih (mnogim podjetjem takrat ni uspelo in so končala v stečaju) uspela reprogramirati posojila, se dolgov povsem še ni rešila. Letos spomladi je vnovič za sedem let reprogramirala dolgove, banke pa so družbi naložile drugačno politiko izplačevanja dividend. Zdaj velja, da če dobiček preseže tri milijone evrov, se ga 30 odstotkov lahko nameni za dividende. Letos sicer ta pogoj dosegajo in bi brez omejitve zaradi državne pomoči delničarjem lahko izplačali 940 tisoč evrov. "Uprava družbe in nadzorni svet načrtujeta, da bosta v začetku leta 2024, ko ne bo več zakonske prepovedi, sklicala skupščino, ki bo odločala o delitvi dividend." Vseslovensko združenje malih delničarjev je takemu predlogu nasprotovalo in dejalo, da je družba sposobna izplačati tako dividende kot vrniti državno pomoč, a pri tem (ponovno, kot v primeru Cinkarne) ni bilo uspešno.

Nadzornik trgoval v "obdobju prepovedi"

Je pa bila tokratna skupščina Uniorja zanimiva predvsem zato, ker so nadzorniki predlagali odpoklic člana nadzornega sveta dr. Tomaža Subotiča. Ta je nadzornik šele od decembra lani. Razlog: Subotič je konec marca prodal del svojih delnic Uniorja, česar kot član poslovodstva (v to kategorijo sodijo tudi nadzorniki) ne bi smel storiti manj kot mesec dni pred objavo revidiranih podatkov v tako imenovanem" obdobju prepovedi" . Iz dejanskega stanja ne izhaja, da bi se Subotič s tem poslom zaradi svojih notranjih informacij okoristil, so ugotovili nadzorniki, saj je cena delnic po prodaji zrasla. "To je sicer tako, kot da bi vozil brez izpita, a ker k sreči nisi naredil prometne nesreče, je pa to okej," komentira naš vir. Kakorkoli, nadzorni svet, ki mu je do včeraj predsedoval Franc Dover, je odločitev o tem, kaj storiti s Subotičem, prepustil skupščini, tam pa je bil namesto Subotiča zamenjan Dover pa tudi njegova namestnica Andreja Potočnik. "Lastniki so se odločili, kot so se. Komentarja nimam, razen, da so v Sloveniji dvojna merila. Osebno se vedno zavzemam, da je stroka pred politiko. Tega mlajši očitno ne razumejo. Razrešitve so brez argumentov. Tako se s kadri ne dela," je po skupščini za Večer dejal Dover.

Razlog za zamenjavo prvega nadzornika naj bi bil, da je bil v primeru okoljske nesreče preveč milosten do uprave. Spomnimo, obveščanje javnosti jim je v Uniorju popolnoma spodletelo, sreča v nesreči je bila, da ni bilo posledic za ljudi in okolje. Hudo kritični do nesreče so bili tedne kasneje, ko je bilo že jasno, da na okolje vpliva ni bilo, tudi v stranki Gibanje Svoboda; na to temo so zahtevali sklic izredne seje v Zrečah. Je pa tudi znano, da je bil Dover kot nadzornik imenovan s podporo SDS. Jasno opredeljen kot član SDS je tudi član uprave Branko Brečko.

Kdo bo zdaj vodil NS, še ni znano. Se pa ve, da si lahko predsednik in podpredsednik NS iz tega naslova letno obetata okoli 22 tisoč evrov izplačil, član uprave pa je lani v celem letu prejel slabih 190 tisoč evrov.