RA SLOVENIJA 1, 26.04.2007, PROGRAM A1 (TEMA DNEVA), 16.30
Vlada je danes potrdila predlog zakona o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice in predlagala državnemu zboru, da predlog zaradi javnega interesa obravnava po nujnem postopku. Predlog določa kriterije, pogoje in postopke preoblikovanja ter pravice ustanovitelja in upravičencev v primeru preoblikovanja. V prvi vrsti določa višji kvorum in poseben postopek sklica skupščine za sprejetje sklepov o preoblikovanju. No v Vzajemni poudarjajo, da je ta zavarovalnica v lasti zavarovancev, zato je vračilo deleža Zavoda za zdravstveno zavarovanje kot ustanovitelju po njihovem podržavljanje, pogoji, ki jih določa zakon, pa preoblikovanje po njihovem ne omogočajo. Mali delničarji na drugi strani zaostritev pogojev za preoblikovanje pozdravljajo.
VESNA DERŽEK: Predlog zakona določa, da je edino sprejemljivo preoblikovanje preoblikovanje v delniško družbo in oddelitev posameznih delov premoženja. Pogoj za začetek postopka preoblikovanja pa je opredelitev deleža Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanovitelja. Minister za zdravje Andrej Bručan poudarja.
ANDREJ BRUČAN: Da je bila Vzajemna ustanovljena z zakonom, ki je določal pogoje za ustanovitev posebne zavarovalnice v obliki družbe za vzajemno zavarovanje, na katero je ustanovitelj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prenesel ves svoj zavarovalni portfelj prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila. Zakon določa tudi opredelitev deleža zdravstvene zavarovalnice kot ustanovitelja, ki ga mora pregledati in potrditi revizor, ki ga imenuje minister, pristojen za finance. K takšnemu revizijskemu poročilu pa mora soglasje podati minister, pristojen za zdravje.
DERŽEK: Vzajemna bo morala delež ustanovitelja, to je po besedah Bručana 14 milijard tolarjev, zavodu vrniti ob preoblikovanju.
MARKO JAKLIČ (predsednik uprave Vzajemne): Vzajemna je nastala na osnovi zakona, ki je jasno določil, da je Vzajemna v lasti članov družbe, se pravi njenih zavarovancev. Če je sedaj zapisano v zakonu tako kot je, da je potrebno nekaj vračati nekomu, nekaj plačevati in da bo s tem pripadlo skoraj polovico Vzajemne državi oziroma posredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, to pomeni, da je država naše zavarovance zaščitila tako, da jim je vzela tisto, kar je njihovo, se pravi polovico Vzajemne. Očitno se je izkazalo tisto, kar smo opozarjali, da gre le za poskus podržavljanja in nič drugega.
DERŽEK: Dodaten pogoj za morebitni začetek postopkov preoblikovanja je vračilo vseh rezervacij za starost in matematičnih rezervacij, ki jih je Vzajemna po predlogu dolžna vrniti zavarovancem do 31. avgusta leto, sicer pa predlog določa tudi višji kvorum in posebno določen postopek sklica skupščine za sprejetje sklepov o preoblikovanju, dodaja Bručan.
BURČAN: Ni mogoče dovoliti »demutualiziacije« družbe brez soglasja velike večine upravičencev pri preoblikovanju ali opredelitvi, zato zakon predvideva viški kvorum oziroma višjo večino ter posebej določen postopek sklica skupščine za sprejetje sklepov o preoblikovanju.
DERŽEK: Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman pojasnjuje.
MIHAEL PERMAN: Ko se glasuje o preoblikovanju, mora glasovati najmanj tri četrtine članov Vzajemne, pravilo je potem, da od oddanih veljavnih glasov mora biti 90% glasov za, mogoče bi bilo pri tem za dodati, da je tak odstotek tudi v trenutnem statutu same Vzajemne, tako da s tem ne dvigujemo prahu v primerjavi s pragom, ki velja do zdaj, res pa je, da trenutno statut ne predvideva tako visokega kvoruma.
DERŽEK: Na Vzajemni temu odločno nasprotujejo.
JAKLIČ: Bručanova različica ne omogoča preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo, saj za to zahteva kar 90% večino, to je svojevrsten precedens, mislim, da ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu. Če bi na primer takšni kriteriji veljali ob osamosvojitvi, Slovenija danes ne bi bila samostojna država. Za samostojnost Republike Slovenije je namreč glasovalo samo 88,2% ljudi.
DERŽEK: Predlog zakona določa še, da Vzajemna po oddelitvi ne preneha, sestavljena je iz tistih zavarovancev, ki preoblikovanja niso želeli, če Agencija za zavarovalni nadzor po proučitvi delitvenega načrta ugotovi, da bo nadaljnje poslovanje Vzajemne sploh možno. To pa pomeni, da mora Vzajemna s posebnim obrazcem poizvedeti, koliko zavarovancev bi bilo pripravljeno svoje zavarovalne pogodbe prenesti na novo ali prevzemno družbo. Na vprašanje, ali se bo Vzajemna lahko združila z zavarovalnico Adriatic Slovenica je Bručan pojasnil, da zakon pripojitve ne ureja.
BRUAČN: V samem zakonu ne rešujemo tega problema, daje pa možnost potem, ko bo zakon pač izveden, da bi se izvedla preoblikovanje v delniško družbo, ta možnost obstaja.
DERŽEK: Mali delničarji nekatere predloge v zakonu pozdravljajo.
KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Vsekakor podpiramo, da so pogoji bolj določeni, tudi bolj zaostreni kot jih sicer opredeljuje sam statut tudi Vzajemne. Lahko ponovim, da seveda pozdravljamo, da so na vladni ravni sprejeli odločitve, da se stvar v tem smislu tudi zakonsko opredeli, na kakšen način lahko do preoblikovanja statusnega Vzajemne pride, ker gre seveda za tako pomembno vprašanje za praktično polovico državljanov.
DERŽEK: Kot je znano, je Vzajemna že sklicala skupščino zavarovancev za 10. maj, vendar je Agencija za zavarovalni nadzor ugotovila, da je takšen sklic v nasprotju z zakonodajo. Bručan dodaja, da nuje za preoblikovanje glede na dobro finančno stanje, ki ga je Vzajemna pridobila zaradi starejše populacije zavarovancev pri izravnavi, ni.
BRUČAN: Vzajemna zavarovalnica je trenutno finančno v neki dobri situaciji bi lahko rekel. Gre za to, da zakon, ki je urejeval izravnalne sheme, je bil pravzaprav prav za to napisan, da se medzavarovalnične razlike v starostni strukturi zavarovancev izenačijo. Zakon je bil v tem smislu ugoden za Vzajemno, ker ima Vzajemna večji, večje število ali pa večji procent starejših zavarovancem in na ta način je Vzajemna deleže na teh poračunov po izravnalnih shemah.
DERŽEK: O Jelinčičevem predlogu za preoblikovanje Vzajemne, ki v državnem zboru čaka na postopek, pa Bručan meni, da najverjetneje ne vsebuje odločb Ustavnega sodišča, da pa bo obravnavan v rednem postopku. V praksi to pomeni, da ga bo Bručanov zakon prehitel.
Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Deržek Vesna
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Program A 1
Datum: 26. 04. 2007
Termin: 16:30
Trajanje:7