RIVATIZACUATELEKOMA]Strateškipartnerutegnenamesto39odstotkovoddržavedobitinekajmanjkotpolovicoTelekomaSlovenije,državapopuščatud~prizavezah,kibijihmoralizpolnjevatistrateg Dl Tanja Smrekar, Petra Sovdat finsnce~fffttnce.si Vlada Je danes sprejda prenovljen program za privatizadjo Telekoma SlovenUe (TS). nam je potrdll gospodarski minister AndreJ Vizjak. Strateškemu partnerju bo driava namesto 39 odstotkov druibe lahko prodala slabo polovico podjetja. Vizjak pa Je tudi potrdil, da bodo popustili pri zavezah, ki zdaj možnemu kupcu TS nalagajo vrsto dodatnih zavezujočih obveznosti. »Ce vlada tega ne bo storila, TS ne bo mogla privatizirati,« pravijo dobro obveščeniviri. Mi pa smo

pregledali, kaj namerava vlada spremeniti, da bi privabila tujega strateškega partnerja, neparecimosldadovtveganega kapitala, ki bi tudi lahko privatiziraliTS. Strategu polovica TS Po programu privatizacije, ki gaje vlada sprejela marca letos, bi strateški partner lahko kupil okoli 39 odstotkov državnega deleža, medtem ko bi država obdržala 25 odstotkov in eno delnico, Sod pa bi za namen poplačila vlaganj v telekomunikacijsko infrastrukturo v preteklosti dobil še deset odstotkov.PravSodovdeležpanaj bi bil po novem tudi naprodaj strategu, ki bi tako lahko od države kupil nekaj manj kot 50 odstotkov TS. Strateg bi tako lahko zlahka, saj bo po nakupu državnega deleža moral objaviti tudi prevzemno ponudbo, dobil večino TS, medtem ko bo država še vedno ohranila 25 odstotkov in eno delnico. Direktor Soda Marko Pogačnik ob tem možnosti prodaje delnic strategu ne izključuje. Pričakuje, dabo ustrezen delež TS država na Sod prenesla v teh dneh, čeprav upravičence že izplačujejo, za zdaj iz lastnega premoženja. »0mogočilibomo le širšo izbiro ponudnikov, omogočeno bo recimo tudi navzkrižno lastništvo. Kolikšen delež bo prodan, se še nismo odločili - bo tolikšen, da bomo lahko maksimizirali kupnino,« to kpmentira Vizjak. Naši viri dodajajo, da se bo to zgodilo le, če bo strateškemu kupcu omogočen nakupvečjega deleža od predvidenih 39 odstotkovTS. Zaveze se spreminjajo v obljube Po novem se strategu tudi ne bo več treba zaobljubiti k zavezam.kotjevladavprogramuprivatizacije zapisala marca; dovolj bo namreč le (moralna) »zaveza« k ciljem. Med zaveze, ki bodo po novem cilji.jevlada med drugim določila širjenje poslovanja prek slovensldh meja, uvajanje novih poslovnih procesov v podjetje, ohranitev poslovnih fiinkcij v Sloveniji... Dobavitelji ne bodo nujno slovenski Med zgoraj omenjene zaveze je vlada marca zapisala tudi, da mora strateg ohraniti delež slovensldh dobaviteljevopreme m storitev, razvoj omrežij in storitev znotraj skupine Telekoma, sodelovanje s slovenskimi raziskovalnimi ustanovami ter zaposlene. Po naših informacijah teh zavez ne bo niti več med cilji. Šlo naj bi namreč za tako rekoč neevropska določila, ki omejujejo pravila proste konkurenceJepotrdilVizjak. »Ne želimo diskriminirati nikogar. To pa ne pomeni, da njihovih zavez ne bomo jemali resno,« dodaja Vizjak. Za TS se bodo lahko zaradi opozorilaevropske komisije potegovali tudi telekomi, ki so vvečinski državni lasti, karvprvotnempredlogunibilo dovoljeno. Dodajmo še, dajebil že spomladi privatizacijski program Telekoma med mnogimi strokovnjaki slabo sprejet. • SPOMNIMO Kritike prvega pnvatizadjskega programa > Med kritiki načina privatizadje Telekoma je bil tudi ekonomist Jože P. Damijan, kije maja za naš časnik med drugim zapisal: »ldealni strateški partner naj bi se moral ne le zadovoljiti z manjšinskim lastniškim deležem ob dolgoročno kontrolnem deležu države, ampak bi moral privoliti v bistveno hujše pogoje. Da bi denimo tudi pri širjenju v tujino uporabljal blagovno znamko Telekoma, in ne svoje lastne. Ampak to še ni vse, prednost naj bi imeli tisti tuji strateški partnerji, ki bodo dovolili navzkrižno lastniško strukturo z našim Telekomom. Za dodaten sladkorček paje vlada poskrbela s tem, koje Sodu prepustila deset odstotkov Telekoma, kar pomeni, da bo kontrolni delež države v prihodnje ne samo 25, ampak kar 35 odstotkov in ena delnica! S tem je bil postopek privatizacije Telekoma de facto ustavljen.« To so očitno sprevideli - tako naši viri - tudi na vladi. Zato nameravajo prodati več Telekoma in popustiti pri zavezah. PO KULOARJIH ... Spori v Telekomu, nuja za prihod stratega > »Zaradi notranjih sporov v Telekomu je dobro, da ga privatizira strateški partner, in ne finančni posrednik,« namje zaupal dobro obveščeni vir. Menda se v Telekomu puntajo predvsem mobitelovci. Ob tem vir dodaja, da bi bil vstop stratega boljši od finančnega posrednika zato, ker bi ta po vsej verjetnosti korenito zmanjšal število zaposlenih in omejil investicijski program Telekoma. - Slovenskj mali vlagatelji ne bodo dobili 10 odstotkov delnic, ki bi jih sicer od države lahko kupili na trgu. Država bo laže našla strateškega partnerja, saj bo ta laže kupil večinski delež. > posledice: - Država bi strategu poleg 39 odstotkov prodala še 10 odstotkov, ki sicer pripadajo Sodu za poplačila vlaganj v telekomunikacijsko infrastrukturo v preteklosti. -Strateg se bo moral zavezati predvidoma le k petim ciljem, med katerimi tudi ni več ohranitve slovenskih dobaviteljev in števila zaposlenih. > po novem: - Država bi strategu prodala 39 odstotkov Telekoma, in sicer najprej 25 odstotkov, čez tri leta pa po enaki ceni še preostali del. - Strateg bi moral izpolniti devet zahtev, med drugim po ohranitvi slovenskih dobaviteljev in številu zaposlenih. > po starem: program Telekoma Privatizacijskj



Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 12. 07. 2007
Stran: 4