Za posojilo za odkup Mer ku r j a sem zastavil svoje ime H Petra Sovdat, Uroš Urbas Menedžment nakelskega trgovca Merkurja pod vodstvom Bineta Kordeža, zbran v podjetju Merfin, bo najpozneje v dveh tednih dokupil še devet odstotkov defnic in tako obstal tik pod prevzemnim pragom. S Kordežem smo se pogovarjali o njegovih načrtih z družbo, kjer ob veliki rasti obsega poslovanja v prihodnjih letih ne izključuje niti prevzema družbe. finance@ifmance.si H Ste konec minulega leta, ko je Tuš na dražbi državnega deleža kupil 24,4-odstotni delež Merkurja, že razmišljali o menedžerskem odkupu družbe? Ne, takrat še nismo imeli dokončne odločitve o tem, ali bomo res šli
zraven. Ce sem povsem pošten, sem o lastniških kombinacijah začel razmišljati pred letom dni. To je stvar, ki dozoreva, in dozorelaje v zadnjih sestih mesecih. 13 Ste o menedžerskem odkupu začeli razniišljati po dveh neuspelih poskusih dokapitalizacije družbe, kijoje preprečila država? Slo je za splet okoliščin, tudi to, kako smo se pogovarjali z lastniki. Do pred približno dvema letoma se z njimi nismo pogovarjaliveliko, tudi oni so nas precej pustili na miru. EBRD, kije imela skoraj 20 odstotkov kapitala, je večinoma zgolj spremljala poslovanje. Vse te okoliščine so porajale ideje, da se nekoliko bolj organiziramo in vključimo v lastništvo družbe. Q Ste ob dražbi že imeli dogovor s Tušem, da delež kupi za vas? Ne bi komentiral, alije bil ali ne. 13 Se vam ne zdi etično sporno, daje neka druga družba šla na dražbo v vašem imenu? Saj sem že rekel, da tega ne komentiram. Teoretično pa ne vidim težav, če bi šla. Zakaj pa ne, če oceniš, dabi tako laže dosegel cilj. To ni v nasprotju z etiko. 13 No, če se že pogovarjamo hipotetično - ocenjiuete, da bi vi, kot Bine Kordež oziroma največji družbenik podjetja Merfin, uspeli na dražbi? Uspeh bi bil bolj vprašljiv, pa tudi, ali bi nam uspelo v razmeroma kratkem času zbrati sredstva za financiranje tega nakupa. 13 Ste se z vašima nekdanjima najveqima lastnikoina Kadom in Sodom kdaj pogovarjali o tej možnosti? Kot o menedžerskem odkupu niti ne, čeprav je res, da so nas lani spomladi na Kadu, ko smo se pogovarjali o umiku sldadov iz kapitala, vprašali, ali poznamo kakšnega zainteresiranega kupca. Vendar pa takrat v vodstvu še nismo razmišljali o odkupu. [3 Menite, dabi vas podprli, če bi izrazili takšno željo? Ne bi rad špekuliral, to bi morali vprašati njih. 13 Ste bili slabe volje zaradi visoke cene. Kupnina za četrtinski delež na dražbije znašala 94 milijonov evrov. Nad ceno sem bil presenečen, nisem pa bil slabe volje. Ce bi zmagal Mercator, bi Merkurpostal njegovo hčerinsko podjetje. 13 Do kod paje Tuš imel pooblastilo, da licitira? Kot je Svetelšek povedal pred kratkimv intervjuju za Dnevnik, do 115 milijonov. 13 Vi ste v svojih kolumnah tudi gospodarski in družbeni kritik. Je klima v naši družbi po vašem mnenju naklonjena menedžerskim odkupom? Mislim, da ne preveč, pa ne mislim le na politično klimo. Ljudje namreč hitro negativno ocenijo, če se kateri od domačih direktorjev odloči za kaj takega. Tukaj lahko vlečemvzporednico s prodajo Leka, pa ne rečem, daje bilo s tem kaj narobe. Poglejte, Lekje bil Svicarjem (Novartis, op. a.) takratprodan za milijardo evrov, zdaj je vreden tri. Takrat bi prav lahko nekdo najel milijardo posojila, danes pa bi lahko že toliko zaslužil. Zdaj pa so Svicarji zaslužili dve milijardi. V Sloveniji imabolj negativen prizvok, če kupi kdo od naših. 13 Zakaj ste se pravzaprav odločili za ta nakup? Strme rasti delnic verjetno ni več mogoče pričakovati. Koliko delnic ste kupili s posojilom? Večino delnic. Nihče od nas namreč nima pomembnejših sredstev za takšen nakup. 13 Torej je na družbenika prišlo več kot milijon evrov posojila? Da. 13 Kajje torej v ozadju tega posla, ki po naših izračunih ni bil poceni? Prav pretirano poceni res ni bil, saj so se cene na borzi zadnje čase precej dvigale. Dolgoročno pa ocenjujemo, da lahko Merkur še izboljša rezultate, da se lahko njegova vrednost zviša. Če v to ne bi verjeli, ne bi šli v posel. HKoliko lahko vi okrepite vrednost Merkurja v prihodnjih petih letih, ko se izteče obdobje do zdaj pripravljene strategije? No, vsekakor bo več vreden. Številke pa ne bom povedal. 13 Pa povejte svoja pričakovanja. Nedvomno toliko, da bo rast cene večja od stroškovfinanciranja. 13 Kakšni pa so stroški? (Smeh) Saj veste, kolikšne so obrestne mere na trgu. (3 Ste posojilo vzeli le pri eni banki? Ne, pri več bankah, saj gre tudi za takovsoto, kije ena samabanka ne bi zmogla. Mi smojim tudi povedali, da načrtujemo nakup do 25 odstotkov Merkurja v relativno kratkem času. Q Kako hitro boste dokupili še devet odstotkov kapitala? Teden,dva. [3 Torej se bodo takrat spraznili skrbniški računi pri bankah? Od koga in kako bomo kupili, ne bikomentiral, saj dogovori še niso realizirani. Bodo pav ta delež vključene tudi delnice, ki jih družbeniki že imamo osebno v lasti, gre za okoli tri odstotke kapitala Merkurja. HKajstepa zastavili za odkup delnic? Svoje osebno premoženje. Q Kaj pa vi osebno? Jaz sem zastavil svoje ime. 13 Se pravi, da ste vi, kot recimo Merkur, tudi že blagovna znamka. Tudi. Navsezadnje me bankirji poznajo že deset, 15 let, v katerih smo iz Merkurja naredili to, karje danes. Tako dobiš ime, na osnovi katerega lahko pri bančnikih argumentirano dobiš posojilo. V zadnjih osmih letih, odkar ga vodim, so se prihodki družbe povečali za štirikrat, število zaposlenih za trikrat, dobiček za štirikrat. Smo največji trgovec s tehničnim blagomvvzhodniEvropivdomači lasti. 13 Prej smo govorili o družbeni klinu o odkupu podjetij. Danes ste četrtinsld lastnik 500 inilijonov evrov vrednega podjetja. Se bojite za svojo vamost, za varnost vaših otrok? Zaradi tega deleža lahko že rečemo, da ste pomemben, vpliven in bogat. No, z zadnjim se sicer ne bi povsem strinjal, saj je treba gledati tudi pasivo (smeh). Seveda sem veliko razmišljal tudi o tem. Verjetno bomo tudiv Sloveniji prišli do tega, da bi to znalo biti težava. Upam, da ne, da bomo znali ustvarjati tako Idimo, dabo večina Ijudi živela sorazmemo dobro, da ne bo takšnih deviacij, kot ponekod v tujini. Sem optimist. 13 Seveda se je treba ob takšnem nakupu vprašati tudi o izčrpavanju podjetja za poplačilo posojil. Kaj o tem pravijo vaši zaposleni? Zjutraj smo imeli pogovor s širšim krogom zaposlenih, včeraj smo to objavili tudi na intranetu. Komunikacija pri nas dobro poteka. Vsak lahko pride do mene, če ne drugače, po elektronski pošti. Mislim, daje tako za družbo kot za zaposlene dobro, daje menedžment kupil ta delež. Kar se tiče izčrpavanja, pa mislim, da je to bolj profesorski pogled, ni iz prakse. Ni nujno, da za poplačilo posojilaizčrpašpodjetje.CilJje zvišanje vrednosti naložbe. Ce imamo teoretično sto milijonov evrovposojila, potemje naš cilj zaslužiti 200 milijonov. In potem ni nobene ovire, da imamo takšno posojilo. Tudi Merkur nima v načrtu, da bi poplačali vsa posojila. Nasprotno, vzeli ga bomo še več, da se borno širili. Enako velja tudi za nas, lastnike. Banke nam bodo tako z veselj em še dale denar, mi bomo pa plačevali obresti. 13 Kakšna pa je ročnost teh posojil? Niso pretirano dolgoročna, saj so tako cenejša. HČedalje boU so prHjubljeni tudi MBO s pomočjo zasebnih naložbenih (private equity) skladov. Ste razmišljali tudi o tej možnosti? Spremljamo, kaj se dogaja. Za zdaj smo se odločili, da bomo kupili do 25 odstotkov Merkurja, zaveč je stvar nadaljnjih odločitev. Ne ocenjujem, da bi imeli, če se bomo odločili za povečanje deleža, potrebo po takih virih. Zasebni naložbeni skladi so sicer zanimivi, saj prevzamejo tudi del tveganja, j e pa tudi res, da so bančna posojila, čejih imaš možnost pridobiti, ugodnejša. 13Taki skladi ponavadi pripeljejo v družbo svojega strokovnjaka. Je ta možnost za vas manj privlačna tudi zaradi tega? Verjamete, da imate dovolj znanja za razvoj družbe? Definitivno, sicer se za odkup ne bi odločili. Sevedaje vsako dodatno znanje dobrodošlo. Ni pa nam treba, če imamo bančne obresti pet- ali šestodstotne, skladom plačevati 15- ali večodstotni donos, kot ga zahtevajo. Gre za čisto kalkulacijo. 13 Je po vašem delnica Merkurja privlačna za male vlagatelje? Če ne bi bila, se tudijaz ne bi šel tega. Dolgoročno bo Merkur več vreden, odvisno paje, kaj se bo s to delnico še dogajalo, če bomo recimo šli v prevzem. Ce smo povsem pošteni.imajomalivlagateljivSloveniji kar srečo, predvsem zaradi velikihvlagateljev, kijih mali sicer »šimfajo«. Ti sojim omogočili take donose s svojimi prizadevanji za prevlado v posamezni družbi. Na koncu se mogoče vseeno kdaj naredi kak iztis po ceni, kije nižja od dejanske vrednosti. 13 Prav zdaj se to dogaja okoli treh družb (Istrabenz, Laško, Mercator, op. a), kjer lahko mali vlagatelji skoraj ploskajo velikim fantom, ki se prepirajo. Kako to komentirate? Že gre za repozicioniranje sil? Tega pa res ne bi komentiral. Gre za preveč občutljive stvari, da bi se v mojem položaju vtikal v razmerja med drugimi, katerih ozadja niti ne poznam. Mi tukaj, na Gorenj skem, smo ze od nekdaj bolj v ozadju. Je pa dejstvo, da so veliki igralci s prevzemnimi boji malim delničaijem omogočili, da so bajno zaslužili. 13 Se vam zdi, da ste tudi zaradi tega, ker ste bolj v ozadju, kot ste rekli, eden redkih direktorjev iz časov prejšnjih vlad, torej old boysov, ki muje tudi dejansko uspelo uresničiti to, o čemerje razmišljalavečina? Torej priti do znatnega deleža družbe? No, vsekakor Merkur nikoli ni bil tako izpostavljen. Toje zagotovo dejavnik.kinamjedalbolj mirno okolje zarazmišljanjevtej smeri. Se pa ne počutim old boysa, saj še nisem tako star (smeh). Če se spomnite, so me pred leti žagali na vsaki seji NS in sem bil eden izmed redkih, ki so to doživljali že pod prejšnjo oblastjo. 13 Kdo vasje bolj žagal - prejšnja ali zdajšnja vlada? Pravzaprav me ta niti ni. Q Se imate danes za zmagovalca tranzicije? Ne vem, zakaj bi se in katere tranzicije sploh - prve, druge ali celotne (smeh). 13 Govorimo o tem, da vam je družbeni prehod iz enega sistema v drugega omogočil, da ste pridobili pomembno premoženje. To pa lahko potrdim. Da, skupaj s sodelavci mi je uspelo izkoristiti priložnosti, ki jih je prinesel prehod iz enega v drugi sistem. Dejstvo paje, daje zdajšnji Merkur plod mojega znanja in dela in znanja in dela mojih sodelavcev. H Kako se bo Merkur zdaj širil? Predvsem organsko, saj tehničnih trgovcev v tej regiji ni veliko. Do leta 2012 načrtujemo postati vodilni trgovci v regiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Potem se bomo ozrii tudi drugam, recimo v Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo, saj se ne splača imeti natrgu le ene trgovine. Je preveč logističnih stroškov. Ker paje v naši dejavnosti tudi veleprodaja, tudi kak prevzem ni izključen. H Kako pa boste širitev financirali? Predvsem z lizingom, ki se v naši dejavnosti najbolj splača. Dokapitalizacije do leta 2012 ne načrtujemo, tudi odsvojitev nepremičnin vposebno družbo, kjer se spet srečamo z zahtevamivlagateljev,je za nas predraga možnost. 13 Kakšen bo torej Merkur ob koncu vaše srednjeročne strategije? Mi dejansko vsakih pet let podvojimo prihodke. Torej jih bomo imeli okoli dve milijardi evrov. Načrtujemo, dabo dobičekvsako leto rasel za vsaj deset odstotkov. • Kje bodo gradili v prihodnjih petih letih? > Do leta 2012 v Merkurju načrtujejo za pol milijarde evrov naložb. Najbližje odprtju sta gradbeni center v Zadru (ki ga bodo razširili) in Novi Sad - za oba odprtje načrtujejo jeseni letos. Pravi gradbeni bum bodo začeli prihodnjo spomlad, ko bo v gradnji že večina načrtovanih centrov v Sloveniji in na jugu: Škofja Loka, Nova Gorica, Murska Sobota, Koper, Maribor, Ljubljana, Zadar, Zagreb, Split, Slavonski Brod, Reka, Beograd, Sarajevo. Na Hrvaškem bodo do leta 2012 v vseh mestih z več kot 50 tisoč prebivalci, 10-odstotni tržni delež pa načrtujejo preseči v dveh do treh letih. Nove centre načrtujejo v Zagrebu, Splitu, Varaždinu, Slavonskem Brodu in na Reki. V Srbiji načrtujejo še centre v Novem Sadu, Čačku, Nišu in Kragujevcu in drugih mestih z več kot 100 tisoč prebivalci. V BiH bodo prihodnje leto odprli prvi center v Sarajevu, v letu 2009 v Banjaluki, v načrtih sta še Tuzla in Mostar.
Medij: Finance
Avtorji: Urbas Uroš,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 11. 07. 2007
Stran: 7
