Andrej Vizjak, o lastniški konsol idaciji Silva Čeh ~R J—— ilijoni evrov se dnevno HA ~H pretakajonaborzialipa •~k ~l po drugih prodajnih | ~& ~y • pultih za deleže, ki jih v H ~~ f • svojih lastniških port• ~~y | feljih kopičijo glavni H ~V • igralci lastniške konsolidacije slovenskih podjetij. Z Andrejem Vizjakom, ministrom za gospodarstvo smo se pogovarjali o tej fazi privatizacije, ki je videti mnogo bolj zaresna kakor vse vmesne doslej. Pomembni so strateški pogledi in razvojni potenciali kupcev, ne pa nakupi zaradi nakupov, pravi minister Vizjak. Kako kot gospodarski minister ocenjujete hitre kapitalske povezave, nakupe in pre. vzeme, kijih zadnje tedne in še zlasti zadnje dni vlečejo
naši največji igralci, kot so družbe Istrabenz, Pivovarna Laško, KD Group, v zadnjem času tovrstno vse bolj izpostavljeni Tuš, ki ste ga včeraj (z ministrom smo se pogovarjali v četrtek po seji vlade, koje hitel v Nazarje odpirat novi proizvodni obrat o.p.) obiskali v okviru vladnega obiska Savinjske regije. Splošnijavnosti se zdijo omenjene lastniške spremembe že kar drastič~ ne. Ali to drži? u •Ł. ~ Mi jih opažamo, vednar menim, da niso nič 2, nenavadnega, kajti takrat ko podjetja raste| jo, se zavedajo, da je v sodelovanju in partnerstvu mogoče poiskati tudi sinergije in nove razvojne priložnosti. In to pelje gotovo do nadaljnjega razvoja, zato te nove strateške povezave in ponudbe razumemo kot izraz poslovnih odločitev teh gospodarskih subjektov, s katerimi želijo povečati svojo poslovno moč in ustvarjati novo dodano vrednost. In to je povsem normalna aktivnost gospodarskih subjektov. Konkretnih zadev pa ne želim komentirati in za to tudi nimam pristojnosti. Pravite, da ne morete konkretno komentirati, a vendarje precej teh nakupov in prevzemov povezanih tudi s tako imenovanim umikom države iz gospodarstva, generiranih s prodajami Kada in Soda. Tudi zato bi bilo zanimivo slišati vaše mnenje. Res je, Kad in Sod se pospešeno umikata, vendar država ne želi pristransko ali mimo sprejetih meril prodajati svojih deležev v podjetjih. Za nas je pomembno, da so pogoji za vse kupce enaki in da ima kupec tudi strateški razvojni pogled, da to ni zgolj nakup zaradi nakupa, ampak da podjetja tako dobijo novo priložnost in nov razvojni potencial. Seveda pa se v konkretne odločitve mi ne vpletamo, saj je to suverena odločitev podjetij samih. Njihova tovrstna aktivnost pa je v zadnjem času morda bolj izrazita tudi zaradi visoke gospodarske rasti in s tem tudi hkrati rasti teh podjetij. Dejali ste, da so za velike kupce pomembni njihovi strateški in razvojni potenciali ter vsebine. Kako bi v tem smislu opredlili denimo družbo Tuš, ki se jo vse bolj dojema kot eno od osrednjih prevzemnih figur ali pa takšna postaja? Za Tuš lahko povem, da je rastel organsko kot trgovsko in prehrambeno podjetje, vse bolj pa se uveljavlja tudi na področju energetike preko bencinskih servisov ter na področju elektronskih komunikacij. Tu vidim pravzaprav tudi razlog, zakaj dajejo ponudbe za nakupe deležev v tej branžni. Tudi Istrabenz je definitivno močna energetska firma in z Drogo Kolinsko tudi močna skupina v prehrambeni verigi. Vprašanja o vse večji pomembnosti Tuša se postavljajo tudi zato, ker seje zdelo, da mu država še pred nekaj meseci ni dovolila kupiti družbe Iskraemeca, ki je v nekakšni agoniji? Čakajte, čakajte, kaj se pa Tušu ni dovolilo?! Zdaj? In takrat? Kot minister nisem odločal in nisem bil vpet v dogajanje, ampak sta odločifrve sprejemala Kad in Sod. Odločitve v omenjenem primeru za nazaj očitno nista sprejela oba sklada in seveda tudi zdaj ne vemo, ali jo bosta sprejela v aktualnem primeru. Kad in Sod se v primeru Tuševe ponudbe za Istrabenz gotovo ne bosta odločila samo na podlagi oddane ponudbe in kar sklenila pogodbo, ampak pričakujemo transparenten javni postopek, kjer se bodo soočili različni ponudniki. Ti se že najavljajo in prihajajo tudi iz drugih okolij. Po nekaterih mformacijah naj bi v igro stopali spet nasi južni sosedje. Tukaj ob tem primeru bo tako še zanimivo in država bo verjetno pristaš podobnega pristopa, kakršen je bil izpeljan ob prodaji Merkurja. Torej da bo Istrabenzov delež prodan na javni dražbi, da se bo tako maskimirala cena in ga bo dobil tisti, ki' bo zanj odštel največ. Torej nobeden od ponudnikov ne bo favoriziran. Vaš obisk Tuša se je v delu javnosti takoj razumelo kot namig, da je zdaj Tuš podjetje, ki je blizu vladi? Lani sem v okviru obiska Osrednjeslovenske regije obiskal Mercator, pa takšnega sklepanja ni bilo, lani sem bil na otvoritvi laškega Piva in cvetja in tako naprej. Veliko sem na terenu in rad sem med Ijudmi in v podjetjih. Tuš se torej zanima za Istrabenz, ta pa povečuje delež v Petrolu. Kako lahko to razumemo? To je očitno, saj je Istrabenz energetska družba in ima skupaj s Petrolom v lasti del energetske infrastrukture. Več kakor očitno je, da Istrabenz želi sodelovati s Petrolom in to se mi zdi tudi povsem normalno, saj je bo-Ije, da so se podjetja odločila povezovati in sodelovati, namesto da bi se medsebojno izrčrpavala, še zlasti pri nekaterih namerah investiranja v tujini. V Istrabenz sili Tuš, Istrabenz v Petrol, Petrol pa se poskuša deloma lastniško konsolidirati tudi z ruskim Lukoilom. Kaj pomeni tovrstno energetsko pretakanje omenjenih sistemov? Vsako podjetje z vstopom v lastniško strukturo očitno pričakuje tesnejše sodelovanje s to družbo. Temu je sledila tudi načelna vla Andrej Vizjak dna podpora ustanovitve hčerinske družbe Petrola in Lukoila, ker bi se lahko podjetji na določenem segmentu zelo dopolnjevali in bili skupaj močnejši. Lukoil je zelo močan na polju surovin, Petrol pa na polju maloprodajne mreže. Če bi oba združila potenciale, bi lahko bila skupaj uspešnejša. Takšna je bila ideja, in seveda upam, da se bo tudi uresničila. Seveda pa je to stvar finančno tehničnega in strokovnega usklajevanja in če se na tem delu ne bodo našli, potem jih v to ne more prisiliti politika. Politikajetakšnim povezovanjem še naklonjena? Seveda in bo vsem, ki bodo nadgrajevala uspešnost slovenskega gospodarstva. Aktualni prevzemi in nakupi, torej nekakšna bolj dokončna lastniška konsolidacija slovenskih podjetij se dogajajo v času visoke gospodarske rasti... ... in optimizma in poslovnih pričakovanj. Optimizem je v gospodarstvu zelo pomemben, iz njegovih pričakovanj se rodi pogum in je dodatni impulz za omenjena dogajanja. Seveda pa po drugi strani podjetja tudi pridejo do prelomne točke, ko se začnejo povezovati, nakupovati. Ali se bo veselje z nakupi in prevzemi podjetij kazalo tudi v rasti našega BDP? Prepričan sem, da so te aktivnosti podjetij usmerjene v dodano vrednost, da se bodo iz njih rodili novi projekti, njihovo še bolj učinkovito delovanje, kar bo vse odsevalo na gospodarski rasri. Toda v zlasti v zadnjih dneh, ko so nakupi in prevzemi bili na višku, so hkrati tudi borzni tečaji, ki so letos na slovenski borzi neustavljivo rasli, strmo padli. Ali niso to že znaki za večjo prevzemarsko previdnost? Menim, da je šlo predvsem za popravek tečajev, saj vemo, da tudi organska rast podjetij, ki so na borzi, ni sledila večdesetodstotni rasti slovenskega borznega indeksa. Verjetno pa to še ni signal za konkretnejše premike na trgu ali pri samih vrednostih in ugledu borznih podjetij. Popravke tečajev pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Ob zdajšnjih lastniških konsolidacijskih procesih je očitno, da se slovenske firme medsebojno kupujejo in prevzemajo in se, tako je videti, na neki način tudi finančno izčrpujejo, najemajo visoka posojila. Sledi logično vprašanje, ali jim ne bo zaradi visokega zadolževanja na koncu zmanjkalo sredstev za razvoj, brez katerega ne bodo konkurenčne? Njihova povezovanja razumem kot naložbo v razvoj. Težko verjamem, da bi se nekdo odločil za nakup, če ne bi bil prepričan, da mu takšna poteza ne bo generirala dodane vrednosti, s katero bo poplačal naložbo ali zadolžitev. Prav gotovo akterji, ki se za to odločajo, vedo, kaj delajo in v kakšnem času se jim bodo te naložbe povrnile in na kakšen način bodo skupaj močnejši. Skratka bojazni, da bi se v času visoke konjunkture in hkratne prevzemarske evforije spočete lastniške konsolidacije utegnile kmalu razbliniti na trdih tleh visoko obrestovanih posojil zanje, ni treba pretirano gojiti? Prej sva govorila o Tušu. To je zasebno družins.ko podjetje in glede na dosedanjo rast in razvoj ne dvomim, da so vse finančne in druge potrebne okoliščine predvideli in vračunali. Vsak razvojni projekt, tudi gradnja nove hale, je tveganje. Vsekakor pa sem prepričan, da se obseg medsebojnih kapitalskih nakupov v koncni fazi ne bo negativno izražal v nacionalni ekonomiji. Ali vidite že nastale in še nastajajoče lastniško prepletene naveze naših podjetij, skupin in holdingov kot nekakšen temelj za slovenske gospodarske centre, ki bodo pomembni igralci tudi v širši jugovzhodni evropski regiji? Gotovo je lahko ambicija teh povezav bistevno širša kakor pa zgolj omejena na slovenski trg. Tako se tudi pri nas sledi evropskim in globalnim trendom povezav in s tem okrepljenim skupnim nastopom še zlasti na nekaterih zelo perspektivnih področjih od energetike naprej. Prav je, da se naša podjetja tudi širše regijsko uveljavljajo na trgih zahodnega Balkana, jugovzhodne Evrope in drugih perspektivnih trgih. Pred kratkim smo obiskali Ukrajino in videti je, da so zelo dovzetni za tuje investicije in širjenja dmgih gospodarstev na svoje območje. Konsolidirani in skupni nastop naših podjetij je lahko na takšnih trgih uspešnejši. Omenjene trge dobro poznamo, kar je naša dodatna prednost, zato je seveda dobro, če se naši gospodarski sistemi na njih širijo, saj tako krepijo tudi moč in kakovost slovenskega gospodarstva. Pogosti so očitki, da so prevzemi in nakupi slovenskih podjetij zaprti za tuje vlagatelje. Zakaj naših lastniških konsolidacij ne spremljajo bolj tudi tujci? Nič nismo zaprti. Istrabenz ali pa katerokoli drugo družbo, ki je na borzi, lahko kupi tuji vlagatelj, lahko objavi ponudbo za prevzem, namero za nakup. Gotovo pa drži, da je slovenski kapitalski trg razmeroma majhen in omejen ter zato tudi verjetno manj zanimiv za tuje vlagatelje. Ali sodijo uvodoma omenjene velike slovenske podjetniške skupine od Laškega, Save, Istrabenza, KD holdinga, Merkurja, Tuša in še kakšne med tistih pet ali deset, ki naj bi po pričakovanjih poznavalcev v prihodnje obvladovale korporacijsko Slovenijo? Naloga vlade je, da je nepristranska do posameznih subjektov, da vzpostavlja pogoje za enakopraven vstop slehernega subjekta na trg. Naš interes seveda ni dajanje prednosti nekomu, ampak vzpostavljanje enakih ali vsaj približno enakih pogojev za vse, kajti to pomeni tudi možnosti za konkurenčni boj in s tem ugodnosti za uporabnike. Res paje, da ekonomija pogosto ubere svojo pot in se povezuje in ustvarja centre moči tudi tam, kjer ocenjuje, daje to zanjo dobro. Vsega ne moremo preprečiti, moramo pa zlasti zaščititi tiste, ki so pri tem ranljivi, in to so zlasti mali delničarji in uporabniki. »
Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Čeh Silva
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 14. 07. 2007
Stran: 13
