Na včerajšnji skupščini so tudi potrdili Bernarda C. Pasquierja za šestega člana nadzornega sveta, ki zastopa interese delničarjev. Mali delničarjiniso uspeli Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, je sicer predvsem največjega delničarja, Kapitalsko družbo (njen delež se je sicer z vstopom mednarodne finančne družbe IFC s 26 znižal na 22 odstotkov) pozval, naj podprejo njihov nasprotni predlog in glasujejo za Haralda Kamerja, da bodo imeli tako svojega predstavnika v nadzornem svetu tudi mali delničarji. Verbič je opozoril, da v družbah, kjer je pomemben delničar država, zadnji čas praviloma ne delijo dividend. Dejal je, da prejema veliko klicev, tudi iz Gorenja (tu je okoli 21 tisoč malih delničarjev), da bodo svoje deleže prodali. Po njegovem to ni dobro, saj je lahko tudi signal, da taka naložba ni dobra. Kljub njegovim opozorilom so delničarji Pasquierja podprli z 98 odstotki glasov. Tako bo skupaj s petimi člani, ki so jih imenovali že na majski skupščini, mandat prevzel 19. julija. Tedaj se izteče mandat sedanjemu nadzornemu svetu, ki ga vodi Jože Zagožen. Na zahodu bolje, na vzhodu še kriza Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je delničarjem po predstavitvi lanskega "kriznega" leta dejal, da tudi po letošnjem prvem četrtletju Gorenje posluje z dobičkom, a krize še zdaleč ni konec. Najmočneje, čeprav manj kot lani, se pozna na vzhodu Evrope, bolje je na zahodu, zato so se bolj usmerili na to območje. Pa tudi na nova tržišča zunaj Evrope, močneje tudi na Kitajsko in v Brazilijo. Podatki za junij kažejo, da bodo letošnji plan dosegli. Njihov letošnji cilj je, da ustvarijo milijardo in četrt evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot lani. Namesto lanske izgube pa naj bi prigospodarili 10 milijonov evrov čistega dobička. Še vedno bodo posebno pozornost namenili ustvarjanju prostega denarnega toka. Bobinac pravi, daje letošnje leto pomembno, saj je prvo leto novega strateškega načrta. V prihodnjih treh letih naj bi prihodek povečali za 250 milijonov, v petih za več kot 300. Letna rast naj bi tako dosegala 85 do 90 milijonov evrov. Ustvarjena vrednost na zaposlenega pa naj bi se s 30 tisoč dvignila na 40 tisoč evrov. Znova je tudi poudaril velik pomen dokapitalizacije. Mednarodna finančna družba IFC je dogovorjeni znesek 25 milijonov evrov 8. julija že vplačala, sodelovala bo še pri zagotavljanju kreditov, saj želi Gorenje močno spremeniti strukturo kreditov. Kmalu, konec avgusta ali v začetku septembra, bodo tudi izvedli napovedani drugi krog dokapitalizacije, sklenjena naj bi bila v drugi polovici oktobra. V novem nadzornem svetu Gorenja, ki bo nastopil mandat v ponedeljek, razmerje med člani, ki zastopajo interese delničarjev, in ttstimi, ki zastopajo delavce, ne bo več 5 proti 5, ampak 6 proti 4. Že na prejšnji skupščini so za predstavnike kapitala imenovali Petra Kraljica, Majo Makovec Brenčič, Keitha Milesa, Uroša Slavinca in Marcela van Assena, včeraj še Bernarda C. Pasquierja. Včeraj so delničarje tudi seznanili, da je svet delavcev za člane, ki bodo v NS zastopali delavce, imenoval Petra Kobala, Draga Krenkerja, Krešimirja Martinjaka in Jurija Slemenika. (fk) "Uvedba trošarine na električno energijo bi Gorenju odpihnila dva milijona evrov dobička," poudarja Franjo Bobinac. "Vlada na eni strani govori o spodbujanju konkurenčnosti, na drugi nam obeša mlinske kamne v obliki dodatne obdavčitve." Je pa Bobinac dejal, da je Gorenje lani zelo izkoristilo državne ukrepe in precej znižalo stroške dela.

Medij: Večer
Avtorji: Kramer Franc
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 07. 2010 
Stran: 11