Zaščiteni bodo, ce bodo delnice naslednic pidov naborzi,trdijovpoziciji,v opoziciji pa, da bodo spet vse pobrali veliki, kervlada ne dovoli preoblikovanja v vzajemne sklade 1ELKAZUPANIC Prepozno. Tako so včeraj ugotavljali poslanci, ko so v drugo brali predlog zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investidjskih družb, po domače pidov, ki naj bi v Sloveniji zaščitil male delničarje. Pa jih ni, saj je šla privatizacija svoja pota že prej in med tem, ko je predlogu zakona rasla brada. "Za male delničarje ni bilo poskrbljeno, niso bili dovolj informirani, kaj narediti, in so postali tarča finančnih špekulantov. In tistih, ki so videli luknje v zakonu o lastninskem preoblikovanju in vseh
drugih in so vse napeljali na svoj mlin, tako da ta zakon sedaj ne rešuje skoraj nič. 99 odstotkov je bilo narejenega že prej," je trdil predsednik odbora za finance in monetarno politiko ter poslanec SDS Bojan Starman. Predlagatelji s prvopodpisanim Milanom M. Cviklom so zakon ponudili v sprejem februarja 2006, potem ko prejšnja vlada poleti 2004 z zahtevo, naj ga državni zbor obravnava, ni bila uspela, fmančni nunister Andrej Bajuk pa se zakonske zaščite malih delničarjev kljub zagotovilom tudi ni lotil. Po prvi obravnavi si je po Cviklu minister za vladno pripravo dopolnil "spet vzel leto in več časa, toliko, da mineva že tretja sezona skupščin gospodarskih družb, na katerih se zmanjšuje zaščita malih delničarjev". Nezadovoljen z vladnimi popravki, saj je vlada pol predloga črtala, je trdil, da bo ostalo več kot 160 tisoč malih delničarjev nezaščitenih: "Vlada in koalicija s svojimi dejanji to zaščito onemogočata in krepita predvsem gospodarsko elito." Vsi bodo morali na borzo Državni sekretar Žlga Lavrič se ni strinjal. Problematiko rešujejo celovito, "sicer brez iskanja krivca iz preteklosti", Cviklove rešitve pa ne odražajo dejanskega stanja. Spremenila sta se namreč zakona o gospodarskih družbah in o prevzemih, z novim zakonom o trgu finančnih instrumentov (včeraj so brez večje razprave opravili njegovo drugo branje) spreminjajo še zakon o trgih vrednostnih papirjev. Cviklov očitek, da naslednicam pidov vlada ne omogoča, da bi postale tudi zaprti investicijski skladi, ampak so lahko le javne družbe, to pa počne zato, da "bi prišlo (zaradi omejenih možnosti, op. p.) do sprožitve ustavnih pritožb in bo minilo še nekaj sezon skupščin delniških družb, v katerih bodo mali delničarji nezaščiteni", je Lavrič zavrnil. Naslednice pidov morajo biti javne družbe, z delnicami morajo trgovati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, družbe, ki so se z borze umaknile, pa morajo svoje delnice ponovno uvrstiti nanjo. Z vladnimi dopolnili so pravne naslednice pidov zavezali tudi k plačilu primerne denarne odpravnine delničarjem z delnico, če bi izstopile z borze ali se statusno preoblikovale. Razen tega bodo morale mesečno poročati agenciji za trg vrednostnih papirjev. Lavrič je dodal, da so upoštevali Cviklov predlog, da lahko deset delničarjev zahteva revizijo, če se s ponujeno višino primerne odpravnine ne strinjajo. Vendar bi lahko revizijo za isti posel zahtevali le enkrat. Zakaj ne tudi vzajemni sklad? Bogdan Barovič se je v imenu SNS strinjal, da so vladna dopolnila vsebino zakona izničila, in menil, da so vlade namerno zavlačevale zaščito malih delničarjev. Toda preteklosti ni mogoče popraviti, "kerje že vse pokradeno". Ker vlada ne dovoli, da bi pravne naslednice pidov postale tudi vzajemni skladi, je dvomljiva smiselnost sprejemanja zakona, "saj bodo spet vse pobrali samo veliki". DeSUS predlogu ni nasprotoval, saj bo po Ivanu Jelenu sicer z večletno zamudo, a vendar "zagotovil razočaranemu preostanku od 1,3 milijona držav-Ijanov, ki so ob privatizaciji družbenih podjetij svoj lastninski certifikat vložili v kateregakoli od pidov, dostojno zaščito pred upravami teh pidov". Ker se SDS zavzema za zaščito malih delničarjev, je podporo zakonu napovedal Rudi Veršnik, prav tako Ciril Testen iz NSi. S tako dokončno ureditvijo lastninjenja pidov se je strinjala SLS, Milan Petek pa je z besedami, "popravimo, kar se še da popraviti", primaknil podporo LDS. Da ne vedo, kako bodo glasovali, dokler zbor ne bo odločil, ali bo vrnil v zakon dve poglavji, je za SD povedala Breda Pečan. Z vladnimi dopolnili sodi namreč zakon bolj med "zakonodajo o varstvu invalidov", je menila, za nameček pa je najbrž protiustaven. Cvikl je nato v razpravi, polni imen podjetij, ki so po zaslugi nezaščitenih malih delničarjev prešla v druge roke, spraševal, zakaj vlada vztraja, da lahko naslednice pidov postanejo le javne družbe. Lavrič mu je odgovoril, da bi vodila predlagana oddelitev manjšega tržnega in likvidnega premoženja v drobljenje družb. Totoi lahko peljalo v nepredvidljiv razvoj teh družb, saj bi se lahko v novo družbo oddelil samo zdravi del premoženja. To pa ne bi bilo nujno v korist malih delničarjev. Zato je Cvikl vprašal: "Zakaj ste proti temu, da premoženja, ki ga je pridobil v vseh teh letih lastninskega preoblikovanja denimo pid Maksima, ne razporedite med vse vzajemne člane potencialnega vzajemnega sklada? Vi oblikujete gospodarske elite, mi pa predlagamo, da imajo od tega v pravični družbi nekaj vsi." Ddavni zborje znova razpravljal o noveli zakona o zasebnem varovanju, na katero so državni svetnlki izglasovali odlozilni veto; v drugi obravnavi pa o zakonih o službi v Slovenski vojski, o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, o trgu financnih instrumentov in noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Na posnetku sta Miro Petek in ]ozef]erovsek. (TitKosir) 0 noveli zakona, id bo omogočila dokončno lastninjenje ZavaiOValnice Tngiax tato da bo postal Kad lastniknjenega 3S-odstomega deieža, ki ga po odločitvi vlade ni mogoče razdeliti med 750 tisoč nekdanjih zavarovancev, M; bi posianci odločali danes. Novih dopolnil k zakonu ni mogoče ?]agati, nestrinjanje s predlogom zakona pa so včeraj ponovili v SD in LDS, {jz| Da bi vsaj do neke mere izboljšali statas seposlenih v Slovenski vojski, so se posland TCCTaj iotili druge obravnave novele zakona o slnžbi v Slovensid voj~ ski, ki je povezana tadi z nedavrio dogovoTJeno kolektrcno pogodbo za lavni setetor'Tapredvideva, dabo vojakiz sedanjega 17, ceirorna 18- plačnega rasreda uvrščen v 21. razred, z novelo pa želijo z lC-odstotniin dodaikoro k osnovi plači iiagraditi tiste, ki so tik pred upokojitvijo. S takiml ukrcpi nikakor ne bo mogoce pritegaiti Ijudi, da bi iskali zaposlitev v SV, so ugovarjan v opo~iciji in ocenievali, denimo (LDS), da vojakov ni mogoCe tiačiti mK! javne sislužbence, temveč je ti-eba njihov status iirediti v posebnem zatora-i. Ce jih že tlačimo med javne uslužbence, pa so v LDS in SD predlagaSi, da o&rambni minister doioči uvrstitev v plačne razrede in dodatke, ki bi jih doblji vojaki. Opozicija je še predlagala, da bi bilo treba s posebmm zakonom uredio tudi piače, dodatke in nadomestila ter povračilo potnih stroskov za nste vojake, ki so na misijah v tinini, m jih tudi manj obdavčiti, a so minister Kari Erjavec In tudi koalicijsld poslanci tako rešitev označili za nrastrezno. Plačrio vojakov na tujeni, trdi Erjavec, je že zdaj rnogoče urejat; z vladno uredbo. (wrQ
Medij: Večer
Avtorji: Zupanič Jelka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 12. 07. 2007
Stran: 3
