• Medij: ŽURNAL24
  • Datum objave: ponedeljek, 26.02.2024

ŽURNAL TKO BI DRŽAVA VARČEVALA PRI LJUDEN

Izbrisani imetniki bančnih delnic in podrejenih obveznic bi po ocenah lahko dobili največ 963 milijonov evrov odškodnine, plačala bi jo država.

Vlada je sprejela nov zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Gre za lastnike delnic in podrejenih obveznic, ki so bile v postopku reševanja bank izbrisani.

Ustavno sodišče je prejšnji zakon marca lani razveljavilo v celoti, saj je predvideval, da bo morala odškodnine izplačati Banka Slovenije, kar je bil poseg v njeno samostojnost in prikrito monetarno financiranje. 

Največje možne finančne posledice novega zakona so 963 milijonov evrov, ocenjujejo na ministrstvu za finance.

Zakon predvideva rešitev, ki ne bi vključevala tožbe. Vlada, Banka Slovenije ali oškodovanci prek reprezentativnih društev (na primer Mladi delničarji Slovenije ali Vseslovensko združenje malih deležnikov) bi lahko predlagali ustanovitev sedemčlanskega odbora strokovnjakov, ki bi pripravili predhodno mnenje (dva bi imenovala vlada, enega Banka Slovenije, tri reprezentativni predstavniki, predsednika pa sodišče). Če bo ta odbor modrecev presodil, da bi bili izbrisani v boljšem položaju v primeru stečaja banke, bi jim vlada morala ponuditi poravnavo v višini 60 odstotkov škode. V tem primeru bi denar dobili takoj, če se s poravnavo ne bi strinjali, pa bi lahko vložili tožbo. Sodišče bo predhodno mnenje upoštevalo tudi v sodnem postopku.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zaradi omejitve odškodnin na 60 odstotkov škode že napovedalo ustavno pritožbo, a na ministrstvu za finance pravijo, da to velja le za poravnavo, v kateri vedno vsaka stranka nekaj popusti.

Kdor se s poravnavo ne bo strinjal, bo lahko vložil tožbo zoper Banko Slovenije. Vložila se bo lahko le kolektivna tožba, ki bo oproščena plačila sodnih taks, vanjo pa bodo vključeni vsi imetniki, razen če bodo podali izjavo, da ne želijo biti vključeni, sodišče pa bo lahko tožbe tudi združevalo in jih izvedlo po pravilih vzorčnega postopka. Pristojno sodišče bo okrožno sodišče v Mariboru.

Izbrisani oziroma njihovi pravni zastopniki bodo seveda dobili tudi vpogled v vse dokumente, cenitve in stresne teste, ki so bili podlaga za izrečene ukrepe.

Če bi se vpleteni odločili za ustanovitev odbora, ki bi pripravil predhodno mnenje, bi bilo lahko to po ocenah ministrstva za finance pripravljeno do konca letošnjega ali začetka prihodnjega leta, tožbe pa bi bile lahko na prvi stopnji razsojene v letu 2026, ocenjujejo.

Pri obrestih je država zaprla mošnjiček

Zanimiva je ureditev glede obresti. V primeru uspešne tožbe izbrisani ne bodo upravičeni do zamudnih obresti, ampak do obresti Evropske centralne banke, ki pa so bile velik del časa ob izbrisa nič odstotkov. Na ministrstvu za finance tako ocenjujejo, da bo najvišji strošek obresti za več kot deset let le 30 milijonov evrov. Po trenutno veljavni zamudni obrestni meri bi se na 963 milijonov evrov le v enem letu nateklo za 87 milijonov evrov obresti.