Jutri se bo za male delničarje najverjetneje odvila poslednja skupščina družbe Helios Domžale, d.d., 

na kateri bo novi večinski lastnik (in prevzemnik Heliosa) Remho Beteiligungs GmbH, predvidoma sprejel sklep oiztisnitvi/razlastitvi preostalih 146 malih delničarjev,

 ki niso sprejeli njegove prevzemne ponudbe. Dnevni red namreč - poleg običajne seznanitve z letnim poročilom in poročilom nadzornega sveta, sklepom o uporabi bilančnega dobička ter podelitve razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu za leto 2013 - predvideva tudi izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe in umik delnic z organiziranega trga. 

Ob tem je s sklicem predlagana tudi ne-delitev bilančnega dobička, ki za poslovno leto 2013 znaša 580.888,86 €.

Podobno kot na aprilski skupščini bo Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, Upravi in novim članom Nadzornega sveta ponovno zastavil vprašanje, povezano s postopkom sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine - izplačane leta 2009, ko je Helios iztisnil 2.378 malih delničarjev iz družbe COLOR Medvode, d.d. - ki se mu je v okviru VZMD pridružilo že preko 1.000 razlaščenih delničarjev.

VZMD poziva razlaščene delničarje Colorja, da se pridružijo sodnim postopkom ali morebitni poravnavi v okviru Sekcije Color pri VZMD.  

(VIDEO REPORTAŽA z lanskoletne skupščine ter EKSKLUZIVNI POGOVOR s predsednikom uprave)

Spomnimo: Sodnik Gregor Collauti je po zadnjem naroku, ki je potekal 28. novembra 2012, v začetku leta 2013 izdal sklep, s katerim je določil primerno višino denarne odpravnine pri 17,30 €, ali kar 8,74 € dodatne denarne odpravnine za male delničarje, kar predstavlja dobrih 100 % več, glede na že izplačanih 8,54 € ob sami iztisnitvi. Družba Helios, d.d., se je zoper sklep pritožila in s tem postopek ponovno zavlekla ter sebi - in svojim lastnikom(!) - nakopala nepotrebne dodatne stroške, tudi iz naslova morebitnega opravljanja ponovne cenitve družbe Color, d.d.

(VIDEO REPORTAŽA TV Medvode o dolgotrajnem sodnem postopku zoper družbo HELIOS, zaradi 100 % prenizke denarne odpravnine ob iztisnitvi 2.378 delničarjev iz družbe COLOR)

V začetku novembra 2012 je na Oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega Sodišča v Ljubljani potekal Narok za glavno obravnavo v postopku sodnega preizkusa primernosti izplačane denarne odpravnine ob iztisnitvi malih delničarjev iz družbe COLOR Medvode, d.d., ki je bil sprožen v okviru Sekcije Color pri VZMD. Kot je predstavnik VZMD, odvetnik Klemen Veršič, pojasnil po obravnavi, je na sami obravnavi tožena stranka »družba Helios vložila novo pripravljalno vlogo, s katero poskuša zavrniti ugotovitve iz Izvedenskega mnenja sodne izvedenke Brigite Aljaž, ter v svoji vlogi navaja pomisleke glede izbrane metode, glede posameznih postavk vrednosti, kot so terjatve do kupcev in še glede nekaterih zadev, ki pa za samo vrednost delnice in posledično upravičenost iztisnjenih delničarjev do izplačila dodatne denarne odpravnine niso relevantne.«

Sodna izvedenka, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij in pooblaščena revizorka, Brigita Aljaž je namreč v Izvedenskem mnenju - kot najbolj primerno in pravično denarno odpravnino - navedla 17,30 € za delnico, alternativno pa tudi na 20,40 € za delnico, za razliko od prenizke odpravnine 8,56 € za delnico, ki je bila izplačana po iztisnitvi oz. razlastitvi. Tokratno mnenje potrjuje trditve predstavnikov malih delničarjev, da je Poravnalni odbor, in pred tem tudi cenilec P&S CAPITAL, d.o.o. - Dean Mikolič (na čigar cenitev se je Poravnalni odbor - predvsem iz naslova proučitve s strani njegovega člana dr. Simona Čadeža - v celoti oprl), napačno določil pošteno vrednost delnice 9,30 € za delnico, in je pri svoji oceni izhajal iz napačnih predpostavk, ter pri vrednotenju uporabil napačne metode.

Za prihajajočo skupščino družbe Terme Čatež, d.d., ki je sklicana za 29. 8. 2014, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) včeraj na Upravo družbe naslovilo Nasprotni predlog, s katerim predlaga izplačilo dividend v bruto vrednosti 11 € na delnico - skupno 5.467.242 €, od 10.519.488,53 € bilančnega dobička v letu 2013. Uprava in Nadzorni svet v sklicu sicer predlagata, da se celoten bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe.

Predstavniki VZMD so že na skupščinah v preteklih letih opozarjali na skromno dividendo, ki ne odraža uspešnega poslovanja družbe, sploh ob večkratnih objavah o izjemnih sezonah, ki jih družba objavlja na uradnem portalu Ljubljanske borze SeoNet. Tako na lanskoletni skupščini ni bil sprejet Nasprotni predlog, s katerim je VZMD predlagal delitev 10.024.310 € bilančnega dobička, ustvarjenega v letu 2012 (5 € dividende na delnico), saj je bil z 62,11 % prisotnega kapitala izglasovan predlog Uprave in Nadzornega sveta, da se bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe. Ob tem je vrednost delnice na Ljubljanski borzi tudi v zadnjem letu - kot že leto pred tem - izrazito padla(?!), zato se v VZMD ponovno sprašujejo, kakšen smisel ima za vlagatelje naložba, ki ne prinaša nikakršnega donosa, sploh ob dejstvu, da družba sicer ustvarja zavidljiv dobiček.

Strokovni sodelavci VZMD so prepričani, da je glede na rezultate družbe primerno in zaželeno, da družba vsaj polovico bilančnega dobička nameni za delitev dividend delničarjem. To bi, poleg utrditve zaupanja v delnico Term Čatež, d.d., pripomoglo tudi k povrnitvi in večanju optimističnih pričakovanj in izboljšanju gospodarske klime nasploh. V VZMD še izpostavljajo, da je družba sposobna takega izplačila dividend delničarjem družbe, brez kakršnihkoli negativnih vplivov ali ovir siceršnjim razvojnim načrtom, hkrati pa se s sprejemom predlaganega nasprotnega predloga izogne morebitnemu izpodbijanju sklepa o uporabi bilančnega dobička na podlagi 399. člena ZGD-1.

Konec preteklega tedna je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo novo tožbo zoper NLB zaradi ugotovitve ničnosti vpisa izbrisa delnic in podrejenih obveznic te banke. S tožbo izpodbija novi (skrivno-nadomestni!) sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB z opr. št. Srg 2014/29618 ter utemeljuje, zakaj je tudi ta sklep, v katerem so ohranjene vse bistvene nepravilnosti nadomeščenega starega sklepa, ničen.

Dne 2. julija 2014 je bil prvotni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB, z dne 18. decembra 2013 (opr. št. Srg 2013/53822), proti kateremu je VZMD že 17. januarja 2014 vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti, v sodnem registru skrivnostno nadomeščen z novim sklepom (opr. št. Srg 2014/29618). Ob upoštevanju dejstva, da ne javnost, ne tožniki o tej nadomestitvi sklepa niso bili obveščeni ne s strani NLB, ne Banke Slovenije ali pristojnega sodišča, se je težko znebiti vtisa, da je šlo za nov poskus izigrati razlaščene vlagatelje. Z nadomestitvijo starega sklepa z novim je namreč prenehala pravna podlaga za že vloženo in pravno vsekakor utemeljeno tožbo proti staremu sklepu, ki bo tako najverjetneje zavržena zaradi prenehanja izpodbijanega (zamenjanega) sklepa, če tožniki močno skritega novega sklepa ne bi opazili v samem sodnem registru, pa bi po 30 dneh potekel tudi rok za vložitev tožbe proti novemu sklepu. Ker je za takšno vložitev potrebno znova plačati sodno takso, je opisano ravnanje oblastnikov sporno tudi z vidika očitnega namena dodatnega finančnega izčrpavanja razlaščenih malih vlagateljev.

Vložitev nove tožbe je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pospremil z obžalovanjem, da »Banka Slovenije, Ministrstvo za finance RS in NLB s takšnimi manevri še naprej demonstrirajo izrazito aroganten ter nepošten odnos do razlaščenih domačih in tujih vlagateljev, ki so bili izbrisani s tajnimi odločbami, na podlagi tajne metodologije, zdaj pa jih je očitno dovoljeno izigravati tudi s tajnimi nadomestitvami sklepov sodišča, kjer v okviru VZMD vendarle skušajo uveljavljati svoje pravno varstvo, ter z očitnimi poskusi finančnega izčrpavanja,« ter pristavil, da »ti poskusi nizkotnih izigravanj temeljijo na podcenjevanju strokovnih sodelavcev VZMD ter so se vselej doslej izkazala za nekonstruktivna in jalova ter tudi v prihodnje ne bodo obrodila sadov; tako je bila - kljub skrivni nadomestitvi z novim sklepom - nova tožba tudi tokrat vložena znotraj zakonskega roka«.

Po današnji objavi Prevzemne ponudbe za odkup delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., se na Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, ki jo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v sodelovanju z družbo zagotavlja že vse od leta 2009, obrača vse več zainteresiranih delničarjev. Zato VZMD ponovno objavlja dopolnjeno in razširjeno primerjalno tabelo cen storitev borzno-posredniških družb, v primeru sprejema Prevzemne ponudbe.

VZMD je namreč pred dvema tednoma na vse slovenske borzno-posredniške družbe (članice Ljubljanske borze) naslovili prošnjo za posredovanje natančnih informacij in pogojev, ki jih imajo delničarji v primeru sprejema Prevzemne ponudbe. Do danes so se s podatki odzvali: Abanka, ALTA, BKS banka, Gorenjska banka, Moja delnica, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Nova Ljubljanska banka (NLB) in Raiffeisen banka. Preostale borzno-posredniške družbe, ki se utegnejo odzvati še v prihodnjih dneh, bo VZMD dodatno vključil v primerjalno tabelo.

Ob številnih postopkih, ki jih je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) sprožilo po lanskoletni škandalozni razlastitvi imetnikov delnic in obveznic treh slovenskih bank, so v tem tednu z Nizozemske prispele nove spodbudne novice, ki dajejo, kot primeri sodne prakse, dodatno upanje tudi preko 100.000 slovenskim vlagateljem.

Sodišče v Amsterdamu je namreč ugodilo pritožbi nekdanjih malih delničarjev beneluškega bančnega sistema Fortis, ki je bil nacionaliziran v letu 2008. Številne oškodovane delničarje združuje Nizozemsko združenje delničarjev VEB, član Evropske federacije uporabnikov finančnih storitev - Better Finance, v katerem vidno deluje tudi VZMD. Ob tem velja izpostaviti tudi, da se je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, sicer tudi član izvršnega odbora Better Finance, leta 2009 aktivno udeležil takratne burne celodnevne skupščine delničarjev, ki ji je prisostvovalo preko 7.500 delničarjev Fortisa in je tako potekala kar v štirih velikih dvoranah.

Pomembna okoliščina - tudi za vlagatelje v slovenske banke - je da je sodišče v Amsterdamu, upoštevalo dejstvo, da je Fortis, septembra in oktobra leta 2009 zavajal vlagatelje ter prikazoval drugačno stanje, kot je bilo dejansko. Podobnih zagotovil, da so banke stabilne, smo bili še neposredno pred razlastitvami oz. nacionalizacijo tudi v Sloveniji!

Do odškodnine, ki bo določena naknadno, so upravičeni tako imetniki obveznic, kot tudi delnic in opcij, sodnemu postopku se vlagatelji še vedno lahko priključijo. Za več informacij se obrnite na VZMD ali preberite na: www.betterfinance.eu/media/latest-news/news-details/article/fortis-belgian-investors-can-join-the-action/ .   

Včeraj je pod Vršičem potekala tradicionalna Spominska slovesnost pri Ruski kapelici, ob kateri se vsako leto zberejo številni visoki predstavniki slovenske in ruske politike, diplomacije, veteranskih organizacij in gospodarstva, da bi se poklonili vsem ruskim ujetnikom, ki so leta 1916, ob gradnji vršiškega prelaza, tragično preminuli pod snežnim plazom. Letošnjo slovesnost, ob kateri so še posebej obeležili tudi stoletnico začetka prve svetovne vojne, so organizirali Društvo Slovenija Rusija, Veleposlaništvo Ruske federacije v Ljubljani, Občina Kranjska Gora in Fundacija Ruski mir.

Slovesnosti, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Metoda Dragonje, so se poleg slednjega udeležili tudi ruski Minister za zveze in množične komunikacije, Nikolaj Nikiforov, Podpredsednik ruskega Sveta federacije Jurij Vorobjov, delegacije zgornjega in spodnjega doma ruskega parlamenta, ruske pravoslavne cerkve, ruskega ministrstva za obrambo in ruske zveze veteranov, kot tudi najvišji predstavniki Slovenije, Predsednik Republike, Borut Pahor, Predsednik Državnega zbora, Janko Veber, Predsednik Ustavnega sodišča, mag. Miroslav Mozetič, Predsednik Državnega sveta, Mitja Bervar, Minister za zunanje zadeve, Karel Erjavec, Minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo in prvi Predsednik RS, Milan Kučan.

Nedvomno enega najpomembnejših dogodkov, ki utrjujejo rusko-slovenske prijateljske, kulturne in poslovne vezi se je v imenu Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter med drugim spregovoril in izmenjal stališča tudi s slovenskim Ministrom, Metodom Dragonjo, ruskim Ministrom, Nikolajem Nikiforovim in številnimi predstavniki podjetij in institucij. Ob tem je izpostavil tudi odlično sodelovanje s sestrskim Ruskim združenjem investitorjev, predvsem po lanskoletnem sodelovanju ob kar treh obiskih članov Vlade RS v Moskvi in ob prihajajočem obisku slovenske gospodarske delegacije v Jaroslavelj. (Fotografija: Planet TV)

V prihodnjih dneh lahko pričakujemo Prevzemno ponudbo za odkup delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d. Nekatere borzno-posredniške hiše tako delničarjem že pošiljajo dopise in ponudbe (posebnih) pogojev za odpiranje trgovalnih računov ter sprejem Prevzemne ponudbe. Ker se na Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, ki jo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v sodelovanju z družbo zagotavlja že vse od leta 2009, v zadnjih dneh obrača vse več tozadevno zainteresiranih delničarjev, so iz VZMD na vse slovenske borzno-posredniške hiše (članice Ljubljanske borze) naslovili prošnjo za posredovanje natančnih informacij in pogojev, ki jih imajo delničarji v primeru sprejema pričakovane Prevzemne ponudbe.

Na utemeljeno prošnjo VZMD so do današnjega roka odzvali le iz Abanke, BKS banke, Gorenjske banke, Nove Ljubljanske banke (NLB) in Raiffeisen banke. Preostale, ki se utegnejo odzvati še v prihodnjih dneh, bo VZMD dodatno vključil v primerjalno tabelo.

Cene samega sprejema Prevzemne ponudbe se med različnimi borzno-posredniškimi hišami med seboj precej razlikujejo.

Tako na primer pri Raiffeisen banki znaša sprejem Ponudbe za do 499 delnic 11,00 €, od 500 do 4.999 delnic 14,87 €, od 5.000 do 9.999 delnic 23,40 €, nad 10.000 delnic pa 48,75 €. Trgovalni račun lahko stranka zapre takoj po opravljeni transakciji, vendar ji bodo v vsakem primeru zaračunani tudi stroški letnega vodenja računa (cene veljajo pod pogojem, da delničar še ni njihova stranka, medtem ko pogoji za njihove aktualne stranke žal niso bili posredovani).

Gorenjska banka ne glede na število delnic za prevzem Prevzemne ponudbe delničarjem zaračunava 11,19 €, medtem ko Abanka do vrednosti  5.000,00 € zaračunava stroške v višini 15,00 €, do vrednosti 25.000,00 €, zaračunava 25,00 €, nad 25.000,00 € pa zanaša strošek sprejema 80,00 €. NLB za razliko od ostalih borzno-posredniških hiš, ki so se odzvale, ponuja delničarjem brezplačno odpiranje trgovalnega računa, strošek sprejema Prevzemne ponudbe pa je pri transakciji do 1.000,00 € - 8,00 €, do 3.000,00 € - 15,00 €, do 10.000,00 € - 30,00 €, nad 10.000,00 € pa 60,00 €.  

Z željo po karseda domišljenem odločanju o podpori političnim strankam in kandidatom na nedeljskih volitvah v Državni zbor RS ter njegovi kvalitetni sestavi in slovenski stvarnosti nasploh, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v začetku tedna - poleg poziva Predsednici Vlade RS ter v okviru prizadevanj za zaščito pravic in interesov preko 500.000 neposredno oškodovanih vlagateljev - na vse politične stranke, ki se potegujejo za podporo volivcev, naslovilo konkretni vprašanji:

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?
2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Ob tem so iz VZMD ponovno opozorili, da je bila v treh slovenskih bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Zato VZMD objavlja imena političnih strank, ki se jim se jim do predvolilnega petka, do 12.00, ni zdelo vredno odzvati ali odgovoriti na zgornji vprašanji, pomembni vsaj četrtini vseh državljanov (po abecednem vrstnem redu): Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Državljanska lista (DL), Liberalno gospodarska stranka (LGS), Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija (PS), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Socialni demokrati (SD), Stranka Mira Cerarja (SMC), Stranka humana Slovenija, Stranka Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), Zeleni Slovenije.

Sledi dobesedni prepis prejetih odzivov in odgovorov posameznih političnih strank (po abecednem vrstnem redu):

Enakopravni deželani - Naprej Slovenija (NPS):

1)V celoti podpiramo vrnitev denarja podrejenim upnikom oz tako, da denar povrnejo tisti, ki so banke potopili!

2) V celoti je vrnitev denarja malih vlagateljev pomemben del našega zavezujočega programa tudi po vstopu v parlament !

S Spoštovanjem Blaž Svetek , predsednik NPS in Jožef Jarh , pred.SED

Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi):

Spoštovani,

Spodaj pošiljam odgovora NSi na vaši vprašanji.

Lep dan,

Aleš Trtnik, PR NSi
041 283 261

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

V Novi Sloveniji smo nasprotovali noveli Zakona o bančništvu, ki je razlastil imetnike delnic in obveznic bank v večinski državni lasti, z naslednjimi argumenti: 

- Lastniki podrejenih finančnih instrumentov ne smejo nositi breme sanacije bank v večji meri kot lastniki depozitov nad vrednostjo 100.000 EUR, torej nad zneskom, do katerega nosi garancijo za izplačilo depozita Republika Slovenija. Namreč ne eni ne drugi niso imeli pravice upravljanja in odločanja v bankah. 

- Zavzemamo se za to, da morajo breme sanacije bank v največji možni meri nositi tisti, ki so tako stanje v bančnem sistemu povzročili. To so člani uprav in nadzornih svetov. Vsi ti so s svojim premoženjem odgovorni za svoje slabe odločitve. Ta njihova odgovornost obstaja že po dosedanjih predpisih, konkretno gre za 60 in 66. člen Zakona o bančništvu,  ki pa se ne izvajajo. Namesto, da bi od njih terjali odgovornost, si člani uprav in nadzornih svetov izplačujejo visoke plače in nagrade, ko jim preneha mandat pa si izplačajo astronomske odpravnine (spomnimo se samo primera milijonske odpravnine, ki je bila izplačana predsedniku uprave NLB Kramarju).

Kot sami navajate v vašem uvodu, je zoper sprejeto novelo Zakona o bančništvu v delu, ki se nanaša na razlastitev lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, vloženih več zahtev za ustavno presojo. Krščanski demokrati bomo počakali na odločitev Ustavnega sodišča o tem vprašanju in bomo spejeto odločitev spoštovali. Če bo Ustavno sodišče sporno določilo Zakona o bančništvu razveljavilo, bomo uredili vprašanje poprave oškodovanja lastnikov razlaščenih podrejenih finančnih instrumentov s posebnim zakonom.

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Pri vstopanju v vladno koalicijo bomo v koalicijski pogodbi opredelili način reševanja te problematike.

Slovenska demokratska stranka (SDS):

Ljubljana, 9. julij 2014

Spoštovani,

zahvaljujemo se za vaša vprašanja.

V nadaljevanju pošiljamo odgovor SDS.

Zakona o bančništvu, na katerem temelji izbris, v PS SDS nismo podprli. Vsebine sporazumnega dogovora med Vlado Kraljevine Nizozemske in malimi vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal ne poznamo. Spoštovali bomo odločitev Ustavnega sodišča, ki bo tudi temelj za naše odločanje glede te problematike v prihodnje. 

Vljudno vabljeni k spremljanju naših aktivnosti na www.sds.si oziroma na spletni strani za državnozborske volitve: http://www.dz2014.sds.si/si/.

Prijazen pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi SDS

tel: 01 43 45 443 

mob: 030 650 561

mail: soj@sds.si

www.sds.si

@strankaSDS

@JJansaSDS

Slovenska ljudska stranka (SLS):

VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

Ljubljana, 8. julij 2014

Zadeva: Vprašanja VZDM in odgovori SLS

Vprašanji:

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Odgovor SLS:

Med sprejemanjem omenjene novele Zakona o bančništvu v Državnem zboru RS smo v SLS glasno opozarjali na navedeno problematiko, saj zadeva precejšen krog vlagateljev, ki so bili prepričani, da gre za klasične obveznice, kar pomeni dolžniški odnos. Dobro poučeni vlagatelji vedo, da v tujini podrejene bančne obveznice veljajo za visoko tvegan finančni instrument, s katerim ob razpršenem tveganju trgujejo le močne finančne institucije, ponavadi gre za finančne sklade in druge upravljavce premoženja. Iz tega vidika je EK tudi vztrajala pri razlastitvi, saj domneva, da so bili vsi vlagatelji seznanjeni z visokim tveganjem, tudi popolno izgubo vložka. V Sloveniji se je tovrstne podrejene finančne instrumente prodajalo praktično na bančnih okencih, vlagatelji pa večinoma niso bili seznanjeni z možnimi posledicami. Poleg tega v SLS predvidevamo, da je prihajalo celo do zavajanj v obliki obljubljanja visokih donosov, ne da bi bili kupci jasno in v skladu z zakonodajo opozorjeni tudi na tveganja, ki jih takšna naložba prinaša. V nakupe tovrstnih obveznic so se podali tudi nekateri pokojninski skladi, ki pa bi sicer naravo tovrstnih finančnih instrumentov morali bistveno bolje poznati in se takih tveganj tudi izogibati. Vprašljiva je tudi vloga Banke Slovenije, ki javnosti ni opozorila, da pri podrejenih obveznicah obstaja tveganje popolne razlastitve, čeprav je takšna praksa v EU že obstajala.

Ko se je sprejemal Zakon o bančništvu, smo v SLS vse te dileme zelo jasno izpostavili, kot tudi bojazen, da se zaradi protiustavnih elementov lahko vplete tudi Ustavno sodišče RS, strošek pa bo na koncu za državo še bistveno večji. Posluha v vladni koaliciji žal ni bilo, hitelo se je z iskanjem ad hoc rešitev za dokapitalizacijo bank, sedaj pa je zadeva že na Ustavnem sodišču RS, ki bo imelo zadnjo besedo. V SLS vse odločitve Ustavnega sodišča RS spoštujemo in spoštovali bomo tudi to odločbo, za katero sicer pričakujemo, da bo v korist malim vlagateljem v podrejene obveznice.

*** 

Združena levica (Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem, Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije):

Spoštovani,

Vaš primer bi vsekakor najprej preučili. V primeru, da bi ugotovili, da vam je bila storjena krivica, bi podprli določeno obliko sporazumne poprave nanesene škode.

Opisani primer in šemnogi drugi so normalni način delovanja v kapitalizmu, v Združeni levici pa nismo za stihijsko reševanje posamičnih simptomov te anomalije, ki vznikajo iz vseh por, in jih ni mogoče obvladovati ne da bi se lotili reševanja izvora problema.

Lep pozdrav,

Združena levica

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je v imenu Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM« in Sekcije NKBM pri VZMD na Banko Slovenije, DUTB, NKBM in Vlado RS naslovilo pisno zahtevo za vpogled v dokumentacijo, uporabljeno metodologijo, zapisnike, vrednotenja in izračune, ki so bili (oz. naj bi bili) osnova za izbris delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank - zlasti malim, nepoučenim vlagateljem, ki niso mogli vplivati na poslovno politiko bank, saj je imela država v njih večinski delež ter je vsa leta imenovala njihove nadzorne svete in vodstva. V treh bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) je bila razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Po temeljiti analizi dogajanj in dostopne dokumentacije so strokovni sodelavci VZMD prišli do zaskrbljujočih in šokantnih zaključkov. Kršene so bile osnovne človekove pravice, kršena je bila Ustava RS, zakoni in predpisi, temeljne etične in človeške vrednote. Ob tako usodnem dogodku, kot je razlastitev sto tisoč državljanov, niso bile opravljene bilance NKBM, izkazalo se je, da so bile na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesene predvsem terjatve z boljšo boniteto (t. i. ne-strateške naložbe), posojila bonitet D in E pa so večinoma ostala na bankah, po formalni razlastitvi je bil kapital NKBM dejansko še vedno pozitiven …

Da bi razčistili navidezne dileme, dodatno podprli naša prizadevanja ter z Ustavo in z mednarodno konvencijo zagotovljene človekove pravice do zasebne lastnine in varstva pravic delničarjev, omogočili rehabilitacijo delničarstva in izdajanja podrejenih obveznic, želijo v VZMD - skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS št. 51/2006, 117/2006 in 23/2014) - dobiti vpogled v dokumentacijo, uporabljeno metodologijo, zapisnike vrednotenja in izračune, ki so bili osnova za razlastninjenje malih delničarjev, zlasti:

• zapisnike Medresorske komisije iz 20. čl. ZUKSB in Usmerjevalnega odbora,
• dokumentacijo skrbnega pregleda NKBM od avgusta do decembra 2013,
• ponovno vrednotenje in prenose na DUTB od decembra 2013 do januarja 2014,
• prenose terjatev in zavarovanj NKBM po posameznih pravnih osebah z vsemi podatki (bonitetni razred, vrednost terjatve, vrednost odkupa terjatev in zavarovanj, preneseno zavarovanje z opisom oz. podatki).

Upravičeno in argumentirano torej zahtevajo, da Vlada RS, DUTB in NKBM omogočijo vpogled in ustrezno kontrolo nad prodajo odtujenega premoženja, torej vpogled v dokumentacijo DUTB in NKBM za vse postavke, ki so bile predmet odpisov, rezervacij in zavarovanj NKBM ter prenosov terjatev in premoženja iz NKBM na DUTB.

Sicer so v tem tednu iz VZMD z argumentiranim pismom že opozorili Vlado RS, da je država vrednost 'slabih' terjatev ob prenosu na DUTB umetno močno znižala tako, da so jih po navodilih Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora ocenjevali v nasprotju z MRS. Metodologija ocenjevanja 'slabih terjatev' bank ni bila določena v Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Zunanji ocenjevalci se niso držali niti metodologije MRS niti modela in elementov iz Uredbe o izvajanju ZUKS, ki jo je izdala vlada. Za vsako preneseno terjatev so iz NKBM dodatno odtujili še skoraj dvakratnik zavarovanj. DUTB je tako od NKBM prevzela 1.033 M€ terjatev in obveznic ter okoli 1.900 M€ zavarovanj. Dala je 388 M€ poplačila v svojih obveznicah in s tem NKBM povzročila (brez zavarovanj) izgubo v višini -641 M€. Na ta način je izguba NKBM za leto 2013 zrasla od -90 M€ na ogromnih -685 M€. Neverjetne, fiktivne bodoče izgube do leta 2015 so bile na ta način spremenjene v dejanske in objavljene kot že realizirane izgube (virtualni stečaj). To je priznal guverner Banke Slovenije: »Banke so zdaj dokapitalizirane po najbolj strašnih obremenitvenih testih vsaj do konca 2015«.

Poučen je primer delnic Letrike v zastavi: delnica je bila prenesena na DUTB po 10,5 €, ko je bila na trgu vredna 31 €, tri tedne po tem prenosu pa celo 42 €; prodane so bile junija 2014 po 67,1 €! Banka in delničarji so bili oškodovani za 9 M€ - kredit bi bil s prodajo delnic lahko dvakrat poplačan. Takih in podobnih primerov je v NKBM veliko.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je VZMD konec maja, preko odvetnice Tamare Kek, na Ustavno sodišče RS vložil še - doslej edino - pobudo za presojo ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1L) tudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih imetnikov delnic slovenskih bank. Pri tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke ter Probanke in Factor banke.«

Tako so tudi razlaščeni delničarji slovenskih bank dobili možnost, da pristopijo k postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD. To lahko storijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici, Izjave o lastništvu vrednostnih papirjev s kontaktnimi podatki in kopijo osebnega dokumenta. Izpolnjeno in podpisano dokumentacijo naj zainteresirani razlaščeni delničarji pošljejo na naslov VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana.