Te dni minevajo tri leta od vzpostavitve programa »Delniška OPORA« pri VZMD (VIDEO z novinarske konference ob vzpostavitvi), kamor se je doslej vključilo že preko 5.500 malih delničarjev. V tem času je program - primarno zamišljen kot najracionalnejša rešitev za takratnih cca. 220.000 delničarjev z delnicami na ukinjenih registrskih računih pri KDD - pomembno presegel prvotne okvire ter se razvil v učinkovito platformo za skupni nastop manjšinskih delničarjev - tudi tistih s trgovalnimi računi!

V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine manjšinskim delničarjem, ki jih je iz Adrie Airways leta 2016 - po sramotni prodaji večinskega državnega deleža - popolnoma brezobzirno iztisnil nemški prevzemnik, je VZMD na Okrožno sodišče v Kranju ta teden podal še Izjavo o mnenju Poravnalnega odbora. Poravnalni odbor v sestavi prof. dr. Aleš Berk Skok (predsednik), prof. dr. Saša Prelič in mag. Tadeja Rupnik, je namreč konec januarja 2019 podal mnenje, da je izplačana denarna odpravnina v višini 0,15 € na delnico primerna oziroma ustrezna, čemur je – navkljub očitnim dejstvom, utemeljenim stališčem in opozorilom VZMD – sledil tudi okrožni sodnik svetnik Janko Bilban.

Vlada RS bo na današnji seji predvidoma obravnavala predloge davčnih sprememb, med drugim tudi Zakona o dohodnini (ZDoh-2V). Iz VZMD so že v začetku avgusta na Ministrstvo za finance RS naslovili Pripombe k ZDoh-2V ter ob tem izpostavili 4 poglavitne teme z vidika malih delničarjev in individualnih vlagateljev. Tako v VZMD odločno nasprotujejo zmanjševanju priznanih (normiranih) stroškov imetništva in trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so – nasprotno – žal vse višji. Z novelo ZDoh-2V je namreč predlagana sprememba ureditve v zvezi s stroški pridobitve in odsvojitve kapitala, ki zavezancu zmanjšujejo davčno osnovo iz naslova dobička iz kapitala. Sedaj veljavna ureditev priznava stroške v višini 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, predlagana ureditev pa bi priznavala stroške zgolj v višini 2 % kapitalskega dobička (razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi).

Minuli teden so poslanci na 13. seji Odbora za finance, po polemični razpravi in množici amandmajev, še v drugem branju podprli vladni predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Dogajanje je pozorno spremljala tudi ekipa VZMD.tv, ki je pripravila VIDEO REPORTAŽO.

V Državnem zboru RS bo danes potekala seja Odbora za finance, kjer bodo poslanci ponovno obravnavali predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificirnih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Na sejo je vabljen tudi VZMD, ki je včeraj na Državni zbor in Vlado naslovil svoj predlog za takojšnjo ureditev položaja razlaščenih vlagateljev v slovenske banke, tudi v luči nedavne pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Celju. S slednjo je sodišče pravnomočno priznalo pravico do povrnitve vplačanega nominalnega zneska obveznic z zamudnimi obrestmi.

Po intenzivnem avgustovskem dogajanju, s preko 50 skupščinami, ki jih v okviru programa »Delniška OPORA« aktivno spremljajo v VZMD, ter tisočerih klicih in dopisih ob dokončnem ukinjanju registrskih računov pri KDD oz. prenosu delnic preko 65.000 vlagateljev na zbirni račun za prenos na državo, so se številne aktivnosti Združenja nadaljevale tudi v prvem tednu septembra.

V VZMD se ne zanašajo na možnost skorajšnjega sprejetja zakona, ki bi omogočil plačilo ustrezne odškodnine izbrisanim/razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank, zato so s strokovnimi sodelavci uspešno izvedli še eno v nizu pomembnih dejanj, usmerjenih v poplačilo oškodovanj, ki so jih utrpeli izbrisani vlagatelji. Gre za vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov, pripravljenih v sodelovanju s kvalificiranim pooblaščencem, odvetnikom mag. Alešem Kalužo, ki je premoženjsko-pravni zahtevek vložil neposredno pri Specializiranem državnem tožilstvom (SDT), slednje pa je vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov sprejelo.

Na isti državni organ je bila vložena tudi kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper nekdanje člane Sveta Banke Slovenije. Kazenska ovadba je javno objavljena in v celoti dostopna na sledeči spletni povezavi: www.portalplus.si/3255/ekskluzivno-kazenske-ovadbe-zoper-vrh-slovenskih-bankirjev.

Vložitev premoženjsko-pravnega zahtevka ima pomembno vlogo za kasnejši nabor pravnih možnosti razlaščenih vlagateljev. Če bo namreč kazensko sodišče obsojencem naložilo povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem članov Sveta Banke Slovenije, bo to lahko storilo le v dobro tistih razlaščenih vlagateljev, ki so premoženjsko-pravni zahtevek pravočasno vložili. Z vložitvijo takšnega zahtevka pa razlaščeni vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec pridobi tudi vrsto drugih pravic, kot npr. podajanje predlogov sodišču glede izvajanja dokazov, možnost postavljanja vprašanj pričam, možnost prevzema pregona itd.

Preko VZMD in izbranega odvetnika je bilo doslej na SDT vloženih kar 88 premoženjsko-pravnih zahtevkov, kar potrjuje, da je med razlaščenimi vlagatelji še ogromno volje in interesa za odpravo krivic, ki so jim bile povzročene pred šestimi leti. Tako so v VZMD prepričani, da množičnost odziva – tudi na njihovo tokratno pobudo – med drugim pošilja jasno sporočilo zakonodajalcem, ki še vedno niso sprejeli ustreznega zakona, navkljub izrecnim uradnim zahtevam Ustavnega sodišča RS iz leta 2016. Zato strokovni sodelavci VZMD pričakujejo, da bo NPU razširil svoje aktivnosti tudi na katero izmed drugih »domačih« bank (Abanka, NKBM itn.), katerih vlagatelji so bili prav tako oškodovani z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih. Takrat bodo z naborom strokovnjakov različnih strok podrobno preučili tudi možnosti vlaganja premoženjsko-pravnih zahtevkov vlagateljev drugih bank, in ne zgolj razlaščenih vlagateljev v NLB.

V VZMD si že vrsto let prizadevajo za odpravo krivic, ki so bile vlagateljem v domače banke povzročene s - zdaj tudi uradno neupravičeno - prisilno razlastitvijo. Njihova prizadevanja so bila v tem času številna in raznovrstna ter so vselej tudi javno objavljena. Vsa stremijo k istemu cilju: odpravi nezaslišanih krivic in oškodovanj domačih vlagateljev ter vzpostavitvi stabilnega in zaupanja vrednega investicijskega okolja in klime v Republiki Sloveniji, z multiplikativnimi pozitivnimi učinki za skupnost in vse državljane.

V želji po celoviti informiranosti vseh, ki jih problematika zadeva, v VZMD izpostavljajo naslednje:

1. Obžalujemo, da je že Državni zbor RS pri sprejemanju novele  Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B) izbral takšno dikcijo glede pravic malih delničarjev, ki je dvoumna in pušča manevrski prostor - tako za nenamerne napake, kot za tiste, ki jim ni v interesu celovita informiranost malih delničarjev, za kar si v VZMD zavzeto prizadevamo vse od leta 2005. Državni zbor je namreč uzakonil besedilo, ki določa, da mora oseba, ki prevzame vrednostne papirje s skupnega namenskega računa za KAD, sprejeti vrednostne papirje brez donosov ali izplačil zanje. Zakon bi bil brez te določbe veliko bolj jasen in nedvoumen.
2. Opozarjamo, da ZNVP-1B sicer vsebuje tudi izrecno določbo, da v primeru, ko KDD prejme nadomestilo za vrednostne papirje, upravičenci lahko zahtevajo izplačilo takega nadomestila do 31. 12. 2021.
3. Postopek, kako in kdaj pridobiti denarno nadomestilo, pa v zakonu ponovno ni določen, niti niso opredeljeni stroški, ki jih mora iztisnjeni mali delničar v takem primeru nositi. Zakon namreč določa zgolj, da se izplačilo opravi brezobrestno in zmanjšano za morebitne stroške. Kako visoki so lahko ti stroški, zakon žal tudi tokrat ne določa.

Na dlani so tako sledeči zaključki:

1. Za čim prejšnji prejem nakazil oz. odpravnin pod jasnimi in preglednimi pogoji je bil potreben prenos delnic z bivšega-ukinjenega registrskega računa na plačljivi trgovalni račun pri finančnem posredniku (bodisi individualno bodisi preko sheme za skupno prodajo oz. programa »Delniška OPORA« pri VZMD).
2. Naknadno plačilo denarne odpravnine je mogoče še do 31.12.2021, vendar v postopkih in pod pogoji, katerih stroškovni vidik, čas trajanja in druge okoliščine ter postavke postopka izplačevanja žal ostajajo nejasni oz. spremenljivi.

Ker so v VZMD - skladno s svojim poslanstvom - prvenstveno zavezani prizadevanjem v interesu malih delničarjev ter njihovemu zadovoljstvu, vabijo vse delničarje:

• ki so bili imetniki delnic v družbah, kjer je prišlo do iztisnitve malih delničarjev,
• ki so v mesecu avgustu pristopili k programu »Delniška OPORA« in
• ki menijo, da so to storili zaradi tega, ker so zmotno mislili, da bo celotna denarna odpravnina iz naslova iztisnitev zanje po 1. 9. 2019 nepovratno izgubljena,

da se neposredno obrnejo na sodelavce programa »Delniška OPORA« pri VZMD, in sicer z dopisom na e-naslov delnice@vzmd.si, da skupaj poiščejo ustrezno rešitev.

Na Bledu se je danes pričel tradicionalni Strateški forum Bled (BSF), ki letos poteka pod naslovom »(RE)SOURCES OF (IN)STABILITY«. Eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji in regiji poteka v znamenju premoščanja razlik, ko se stališča in pogledi razlikujejo. Na dvodnevnem forumu se bo zvrstilo več kot 30 okroglih miz, predavanj in drugih dogodkov, ki se jih skupno udeležuje preko 1.300 uglednih gostov, predstavnikov politike, diplomacije, gospodarstva in nevladnih organizacij iz 60 držav.

Danes do 11. ure se je zvrstilo 5 skupščin in sicer družb Stol, d.d., Induplati, d.d., M1, d.d., Intara, d.d. in Center cvetličarna, d.d., kjer je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, poleg Združenja zastopal tudi delničarje vključene v program »Delniška OPORA« pri VZMD. Na vseh omenjenih skupščinah je predlagal, da se bilančni dobiček v obliki dividend razdeli med delničarje, z izjemo družbe M1, kjer je bilančni dobiček žal prenizek, da bi ga bilo racionalno razdeliti med 12.231 delničarjev. V vseh navedenih primerih je VZMD napovedal izpodbijanje sprejetih sklepov o nedelitvi bilančnega dobička, kar je sicer tudi zakonska zahteva.

V tem času na skupščini Certa Holding, d.d. VZMD in »Delniško OPORO« zastopa predstavnica sekcije ga. Marta Deisinger, medtem ko se mag. Kristjan Verbič trenutno udeležuje še skupščine Perutnine Ptuj, d.d., kjer so napovedali iztisnitev malih delničarjev iz družbe, VZMD pa je podal nasprotni predlog za delitev celotnega dobička. 2.631 delničarjev Perutnine Ptuj ima svoje delnice še vedno na ukinjenih registrskih računih, iz katerih lahko le še dva dni svoje vrednostne papirje prenesejo k shemi »Delniška OPORA« in si tako pod ugodnimi pogoji zagotovijo dividende in odpravnino v skupni višini 611.847,92€. Tudi na skupščini Perutnine Ptuj bo VZMD – v primeru nedelitve 8.404.090,77€ bilančnega dobička oziroma nesprejetja njihovega nasprotnega predloga – napovedal izpodbijanje takšnega sklepa, saj so v VZMD prepričani, da je preostalih 3.919 upravičenih do dobička ustvarjenega v preteklem obdobju.