V VZMD z navdušenjem pozdravljajo pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Celju, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek, skupaj z obrestmi. Po prepričanju strokovnih sodelavcev in odvetnikov, ki jih je angažiral VZMD v številnih postopkih zaščite pravic in interesov razlaščenih imetnikov (Pobudah za presojo ustavnosti, Odškodninskih tožbah zoper Banko Slovenije in poslovne banke, tožbah pred Upravnim sodiščem, Premoženjsko pravnih zahtevkih ...), je zadevna sodba edina logična pravna posledica dejstva, da so bili na eni strani vlagatelji, ki so svoje prihranke zaupali banki - pri čemer so bili sami brez kakršnega koli vpliva na poslovanje banke, nadziranje banke ali reguliranje banke - s povsem zanemarljivim obsegom informacij v primerjavi z drugo stranjo. Na drugi strani so namreč bile poslovne banke, ki so vlagatelje vabile, naj jim zaupajo svoj denar, poleg njih pa Banka Slovenije, ki je vlagateljem zagotavljala, da poslovne banke nadzira in da je finančni sistem v Sloveniji vseskozi trden, ter seveda sama Republika Slovenija, ki je preko svoje lastniške vloge nastavljala vse vodilne kadre v bankah, ki jih je obvladovala država oz. njeni upravljavci (v prvi vrsti Vlada RS).

V takšnih okoliščinah so bili malim vlagateljem vzeti njihovi prihranki, vloženi v bančne obveznice. Zato je jasno, da jim druga stran (poslovne banke, centralna banka in država) storila krivico oz. jim zamolčala odločilne okoliščine - bodisi v fazi, ko jim je izvabljala njihove prihranke, bodisi pri razpolaganju s temi sredstvi, bodisi nazadnje, pri odvzemu teh sredstev. Mali vlagatelji pač ne morejo biti sami krivi oz. odgovorni, če je druga stran, ki je imela vse vzvode v svojih rokah, sprejemala za banke in za vlagatelje škodljive odločitve, ki jih je pred vlagatelji vseskozi prikrivala in jih skuša prikrivati še danes, sklicujoč se na nedotakljivost oz. imuniteto.

»Pravnomočna sodba, ki jo je seveda treba spoštovati, v skrajno nenavadno luč meče ravnanje nekaterih drugih sodišč, ki so - še vedno in že vrsto let čakajoča »Godotov« zakon o postopku sodnega varstva razlaščenih vlagateljev - na dno predalov zložila tožbe še tisočerih manjših vlagateljev, kot sta bila dva uspešna tožnika. Tudi večina preostalih tožb namreč ne temelji zgolj na okoliščini izbrisa, temveč na vseh drugih spornih ravnanjih poslovnih bank in Banke Slovenije. Tako se med drugim vse bolj zastavlja vprašanje, kdo bo nosil odgovornost za vse večje stroške, povezane z izjemnim zavlačevanjem in prekoračitvami vseh rokov (tudi tistega, ki ga je določilo Ustavno sodišče RS), pri izrecnem in očitnem o(ne)mogočanju uveljavljanja pravic razlaščenih vlagateljev v slovenske banke – izteka se namreč že šesto leto od uradno protiustavnih razlastitev,« je odločitev Višjega sodišča v Celju pospremil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter pri tem dodal:

»Še posebej nas veseli obrestni del sodbe (upravičenost do zamudnih obresti od dneva vplačila!), ki v skrajno nenavadno luč meče tudi ravnanje Ministrstva za finance, ki s svojimi predlogi po skoraj šestih letih krivic razlaščene vlagatelje skuša prikrajšati za kakršnekoli obresti z določili zakona, naj bi bile odškodnine "obrestovane" po ničelni obrestni meri Evropske centralne banke!«

Včeraj je VZMD objavil prenovljene Splošne pogoje za izvedbo zbirnih prodaj, nakupov in drugo zastopanje interesov malih delničarjev prek programa »Delniška OPORA« pri VZMD (VIDEO) in pripadajočo Razpredelnico nadomestil, pri čemer je oboje stopilo v veljavo z današnjim dnem. Gre za spremembe in dopolnitve, s katerimi so se v VZMD primorani prilagajati nenehnim spremembam zakonodaje ter posledičnih praks in razmer na trgu.

Ob včerajšnji novici, da je Agencija za varstvo konkurence (AVK) dovolila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer, je na sedežu Dnevnika potekala tudi letna skupščina družbe. Prisotnega je bilo 93,58 % kapitala z glasovalno pravico, med drugim tudi VZMD, ki je ob iztsinitivi malih delničarjev iz ČZP Večer, d.d., leta 2016, dosegel dobrih 25 % dodatne denarne odpravnine.

Po uspešnem prevzemu s strani ukrajinske družbe MHP (preko ciprske družbe HEMIAK INVESTMENTS) je Uprava družbe Perutnina Ptuj, d.d., danes objavila sklic skupščine, s predlogom za iztisnitev oz. razlastitev preostalih 3.936 malih delničarjev. Glede na predlagani sklep bodo delničarji prejeli nadomestilo v enaki višini, kot je glavni delničar ponujal v nedavni prevzemni ponudbi, torej 22,34 € na delnico. Ob tem v VZMD opozarjajo, da ima kar 2.658 malih delničarjev svoje delnice še vedno na ukinjenih registrskih računih pri KDD, zaradi česar bodo že v kratkem ostali tako brez delnic, kot tudi brez denarne odpravnine. Skupno so ti delničarji upravičeni do kar 613.612,78 € denarne odpravnine, ki jo lahko pridobijo s prenosom svojih delnic na odvetniški fiduciarni račun programa »Delniška OPORA« pri VZMD (VIDEO), kamor je svoje delnice doslej preneslo že preko 500 delničarjev družbe Perutnina Ptuj.

VZMD je danes na Upravo Perutnine Ptuj naslovil tudi Nasprotni predlog, s katerim predlaga, da se še pred iztisnitvijo obstoječim delničarjem izplača dividenda v višini 0,78 € bruto na delnico, za kar bi družba namenila praktično celotni bilančni dobiček (8,4 mio €). V VZMD so prepričani, da si delničarji, ki so družbi vsa leta, vse do »konca« ostali zvesti in niso sprejeli niti zadnje prevzemne ponudbe, zaslužijo tudi izplačilo natečenega bilančnega dobička za lansko leto oz. predhodna leta. Glede na prvotni predlog Uprave in Nadzornega sveta o ne-delitvi dividend, jih VZMD ponovno opozarja še na 399. člen ZGD-1, ki med drugim izrecno opredeljuje, da je sklep izpodbojen, če se delničarjem ne razdeli dobička najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala. Prav zaradi slednjega je družba po uspešnem sodnem izpodbijanju skupščinskega sklepa, lani izplačala dividendo za leto 2016.

Po aprilski skupščini družbe KD GROUP, d.d., je bila v tem tednu v sodni register vpisana pripojitev družb KD Kapital, d.o.o., in KD Kvart, d.o.o., k družbi KD Group. S tem so izpolnjeni pogoji za izplačilo denarne odpravnine v višini 86,67 € za posamezno delnico (skupno 17,66 mio €), do katere je upravičenih vseh 7.860 delničarjev, ki omenjenega sklepa niso podprli in so bili v delniško knjigo vpisani 13. 4. 2019. Upravičenci lahko podajo zahtevo najkasneje do 15. 10. 2019, denarna odpravnina pa jim bo preko KDD in člana KDD izplačana najkasneje 10. dan po poteku roka za vložitev – torej do 25. 10. 2019.

Na današnji skupščini je bilo prisotnega 54,95 % kapitala z glasovalno pravico. Skupščina je potrdila predlagano delitev rekordnih dividend v višini 3,20 € bruto na delnico, za kar bo družba namenila 101.658.819,20 € od skupno 189.467.357,33 € bilančnega dobička za leto 2018. Pooblaščenec in član Strokovnega sveta VZMD, dr. Zlatko Jenko, je na skupščini zastopal tudi delničarje združene v okviru programa »Delniška OPORA« pri VZMD. Slednji je na skupščini izpostavil, da preko 400 delničarjev doslej svojih delnic še ni preneslo z ukinjenih registrskih računov pri KDD, zato tudi letos (že tretjič) ne bodo prejeli izplačil dividend. 

V primeru iztisnitve 95 manjšinskih delničarjev iz Gorenjske banke, d.d., ki jo je na aprilski skupščini sam-sebi izglasoval glavni delničar, AIK BANKA AD BEOGRAD (90,1 % vseh delnic) je VZMD minuli teden na Okrožno sodišče v Kranju vložil Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu Zakona o gospodarskih družbah. Strokovni sodelavci VZMD so ob tem zapisali, da je izplačana denarna odpravnina bistveno prenizka, saj bi glede na primerjalne kazalnike z nekaterimi zadnjimi primeri prodaje bank (100 % delež Abanke, d.d., in 10% delež NLB, d.d.), prodajna vrednost delnice Gorenjske banke lahko znašala tudi več kot 100 % več od ponujene denarne odpravnine!

Na današnji seji Odbora za finance (VIDEO) so poslanci soglasno sprejeli odločitev, da razpravo in odločanje o vladnem predlogu Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) prestavijo na eno izmed naslednjih sej. V VZMD tako ne pričakujejo, da se bo o zakonu razpravljalo in odločalo še pred parlamentarnimi počitnicami oz. bodo poslanci o tem razpravljali najprej v septembru. Kljub temu, da se je rok za vlaganje amandmajev na omenjeni predlog zakona že zdavnaj iztekel, pa so bili člani Odbora še danes dobesedno zasuti z najrazličnejšimi amandmaji in se seveda niso mogli seznaniti s celotno vsebino.   

V libanonski prestolnici Bejrut poteka srečanje Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance) ter Svetovne federacije investitorjev (WFI). Visoka zasedanja in odmevna mednarodna konferenca potekajo pod pokroviteljstvom Predsednika Republike Libanon, Generala Michela Aouna, organizira pa jih priznana odvetniška pisarna Boulos, ob sodelovanju obeh mednarodnih asociacij ter Belgijskega poslovnega sveta v Libanonu.

Pred jutrišnjo 2. obravnavo vladnega predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki bo potekala na Odboru za finance Državnega zbora RS, v VZMD izražajo upanje, da bodo poslanci premogli dovolj državniške modrosti ter predlog v takšni obliki zavrnili. Z zavrnitvijo bi se lahko osredotočili na predlog zakona, kot ga je pripravil Državni svet RS in je po prepričanju širše strokvne javnosti ter strokovnih sodelavcev VZMD neprimerno bolj ustrezen od vladnega.