□ Kako naj se mali vlagatelji bojujejo za svoje pravice in interese? Najprej morajo svoje pravice poznati, zato je na tem področju zelo pomembno znanje. Zdi se, da izobraževalni sistemi v Evropi premalo pozornosti posvečajo splošni izobrazbi o finančnih temah, ki so v našem vsakdanjiku vse pomembnejše. Tu bi, prvič, morala država, prav tako pa tudi finančne institucije, storiti več, in drugič, dobro je, če se manjši vlagatelji združijo. Tako bi bili močnejši in bilahkodosegliveč. Kriza nas je naučila, daje nadzor nad upravami pomembna naloga, pri tem pa bi morali sodelovati tudi manjši vlagatelji. □ Pri menedžerskih prevzemih slovenskih družb, ki so se pozneje izkazali za neuspešne, so nekateri slovenski vlagatelji potegnili krajšo. Zaupanje v domači trg kapitala je upadlo. Kako naj ga uprave znova pridobijo? To je velika izguba ne le za slovenske vlagatelje, ampak tudi za gospodarstvo. Ko bodo družbe potrebovale svež kapital, ne bodo mogle več računati na male vlagatelje. Odgovorne, ki so v preteklosti sodelovali pri izčrpavanju družb, je treba kaznovati. Združeni mali vlagatelji jih morda lahko tudi tožijo za neodgovorno upravljanje družbe. Same družbe pa si lahko zaupanje spet pridobijo z dobrim upravljanjem in tudi nadziranjem v prihodnje. Q Kako naj slovenske družbe privabijo tuje vlagatelje? Slovenski organizirani trg kapitala bi morali oživiti, saj nizka likvidnost tujce odvrača. Pri tem bi morali sodelovati državni organi, borza, izdajatelji in finančni posredniki. Izdajatelji bi morali v tujini več storiti za svojo prepoznavnost. Prav tako bi bilo treba izboljšati korporativno upravljanje. Pri izstopu države iz lastniških sestav družb priporočam čim večtransparentnosti. Slovenija kot prva država nekdanje Jugoslavije v Evropski uniji in prva med pridruženimi članicami Evropske unije, ki je prevzela evro, v tujini sicer uživa ugled stabilne države. Menim pa, da bi morali najprej pridobiti zaupanje domačih vlagateljev in šele nato tujih. ► »Izguba zaupanja manjših vlagateljev v slovenske delnice je neugodna za gospodarstvo. Družbe, ki potrebujejo svež kapital, namreč ne morejo računati nanje. Slovenske družbe bi si z dobrim upravljanjem morale prizadevati, da bi znova pridobile zaupanje domačih vlagateljev, šele nato naj bi poskušale privabiti tuje,« pravi generalni sekretar Euroshareholders in izvršni direktor Eurolnvestors Guillaume Prache.

Medij: Finance
Avtorji: Ugovšek Jure
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Denar in trg
Datum: 21. 04. 2011 
Stran: 13