upravljanju druibe. Namesto sedanje upra-ve in nadzornega sveta ste seodločili za enotirni nacin upra-vljanja z upravnim odborom.Idejo za nov način upravljanja je daleden od delničarjev, Dari Južna izdružbe Vizija holding. Predlog je prišelna nadzorni svet in morali smo se opre-deliti do njega. Vizija holding ima okolideset odstotkov delnic, zato smo skle-nili, da imenujemo strokovno komisijo,ki je bila sestavljena iz članov nadzor-nega sveta, predstavnikov delavcev inzunanjega sodelavca, profesorja dok-torja Grilca. Komisijaje na_koncu meni-la, da predlog ni slab. Že dlje časapreučujemo, kje so možnosti znotrajdvotirnega sistema, da bi povečaliučinkovitost, transparentnost in hitrostterda bi imeli uprava in izvršni direktorjivečja pooblastila tervečjo odgovorno-st. Struktura odločanja bi bilatakoveli-ko bolj linearna. Sklenili smo, da pre-dlagamo nadzornemu svetu, naj seodloči za omenjeni predlog in ga pre-dlaga skupščini delničarjev.Kritiki sprememb pravijo, da seza enotirni sistem odločajo druibe, ki imajo le nekaj delni-čarjev. Petrol pa ima več kot40.000 malih delničarjev.Za spremembo statuta naskupščinijepotrebnih 75 odstotkov kapitala. Cebo naš sklep sprejet na skupščini, boto neposredno pomenilo, daje delniš-ka struktura konsolidirana in da imamoenake želje. Res je, da imamo okoli40.000 malih delničarjev in sam sibom prizadeval, da bo njihov predstav-nikv upravnem odboru.Kdo je predlagal člane upravne-ga odbora ?Usta kandidatov za upravni odbor jemoj predlog. Soglasnoje bila potrjenana nadzornem svetu in odslikava tre-nutno stanje v delniški knjigi Petrola. Adelal bi si utvare, če ne bi pričakovalnasprotnih predlogov. Nobena lista namreč ni dokončna, prav tako ni do-končno niti število članov upravnegaodbora.Z uvedbo upravnega odbora najbi biloveč linearnega odločanja,na drugi strani pa ste uvrstili vupravni odbortudi celjskega žu-pana Bojana Šrota, upokojencaMilana Podpečana in le dva čla-na sedanje Petrolove uprave.V upravnem odboru mora biti vsaj enizvršni direktor, člani pa nato med se-boj izvolijo predsednika, podpredsed-nikain izvršnedirektorje. Predsednikinpodpredsednik ne moreta biti izvršna direktorja, ti lahko predstavljajo le naj-več 50 odstotkov upravnega odbora. Izsedanje uprave Petrola sta res predla-gana le dva kandidata, in sicer MarkoKryžanowski in Boštjan Napast. Mis-lim, da se bo upravni odbor zavzemal,da postaneta izvršna direktorja. Boste kandidirali zapredsednika?Če bi bil na skupščini potrjen upravniodbor in bi me predlagal za predsedni-ka, bi danes to funkcijo sprejel.Predlagali ste, da bi člani uprav-nega odbora dobili sedemkrat-nik povprečnih plač, predsednikpa osemkratnik.Na skupščino smo morali dati nek pre-dlog, o katerem bodo delničarji glaso-vali. Predlog je tudi v skladu s priporoči-li združenja menedžerjev, ni pa nujno,da bodo te številke tudi potrjene.Osebno se bom zavzemal za to, da jenagrajevanje tako izvršnih kot neizvr-šnih članovodvisno od rezultatov in do-dane vrednosti. Fiksni del nagrade bibil le 30 odstotkov, recimo 2000 evrov,drugo pa bi bil variabilni del, ki bi bil od-visen od dodanevrednosti, karso reci-mo rast podjetja, novi projekti, širjenjena nove trge ... To prakso dobro poz-nam, saj jo prakticiram pri svojem posluv Avstraliji in je zelo uspešna.Kako si v prihodnosti predsta-vljate dodane vrednosti Petro-la? Kakšna je vaša vizija razvojaPetrola, če boste postali predse-dnik upravnega odbora ?Vizija Petrola je širitev izven Slovenije,tako s horizontalnimi kot vertikalnimipovezavami. V Sloveniji namreč ni večveliko prostora za širitve in treba se jegeografsko širiti tja, kjer imamo nekeprimerljive prednosti, v jugovzhodnoEvropo. Te prednosti pa so vsak danmanjše, 6e nismo učinkoviti. Drugasmer širitve pa so vertikalne povezave,saj smo le maloprodajna družba. Ali bi se moral Petrol ukvarjatitudi z drugimi naložbami, reci-mo s sodelovanjem pri iskanjunovih reagentov, pri proizvod-nji goriv?Petrol sedaj le kupuje derivate na pro&-temtrgu. Premikzaenostopnjonaprejje velik korak. Potrebne so strateškenaložbe kot tudi velike investicije pripredelavi surove nafte, zato pa morašimeti rafinerijo. Pred časom je bil zani-miv nakup rafinerije v Mantovi, ki so jona koncu kupili Madžari (MOL) za okoli800 milijonov dolarjev all evrov. Lukoilprav tako zelo agresivno prodira naevropski trg, kupuje rafinerijo naSicilijiin vTurciji, karjasno pove, kakšne sosmernice naftnih gigantov. Sami siprav tako želijo prodajati predelano ra-finirano nafto in druge derivate.Ena izmed takšnih vertikalnihpovezav Petrola naj bi bila rav-no tista z Lukoilom, ki pa nakoncu ni bila realizirana. Kaj seje zgodilo ?Predvideno sodelovanje ni moglo bitirealizirano zaradi menjalnega razmerjamed njihovimi pričakovanji in lanskoborzno ceno Petrola, zato smo moraliodstopiti od pogajanj. Lukoil pajejas-no povedal, da odpira svoje predstav-ništvo v Sloveniji, ki bo pokrivalo celo-ten trg nekdanje Jugoslavije, vključnoz Albanijo. Prav zato je pametneje z nji-mi sodelovati in dolgoročno varovatiPetrolove interese. Pri nas cene derivatov prek mar-žne politike nadzoruje država.Ali bi lahko recimo agresivnanaftna podjetja, kot je Lukoll,prodrla z nižjimi cenami goriv vEvropo ?Rast cene nafte vpliva negativno, kerso marže v fiksnem znesku, stroški paz rastjo cene derivatov linearno raste-jo. VSIoveniji imamo eno izmed najniž-jih marž, če ne celo najnižjo v Evropskiuniji, in sicer le 75 odstotkov povpreč-ne marže v EU, karje zelo nizka marža.Tudi nižje cene bi bile lahko ponujenenatrgu, toda moral bi priti neki igraleczvertikalnimi povezavami. če pa kupu-ješ derivate na prostem trgu, je to mno-go težje. Vprašanje je tudi, kako bi seodzvale države glede na njihove anti-dampinške zakonodaje.Sle častni konzul Avstralije,kjer sle tudi generalni direktorpodjetja Lupo Enterprise. S čimse ukvarja vaše podjetje? Gre zatrgovsko podjetje, ki se ukvarjaz uvozom in veletrgovino na treh po-dročjih. Eno področje je farmacija,kjer v bistvu zastopamo določeneevropske firme na avstralskem in novo-zelandskem trgu. Ena izmed takšnihbolj znanih družb je družba Novartisoziroma njihov proizvajalcev generikovSandoz, pod katerega spada tudi Lek.Zelo močni smo tudi v avtomobilski industriji, kjer dobavljamo določene av-tomobilskedelevAvstraliji, Indijiinjuž-ni Afriki, kjersodelujemo s podjetji, kotso General Motors, Toyota, Mitsubi-shi, Mercedes, Hyundai, Tata Motorsin drugi. Z energenti pa sem se ukvar-jal posredno.Koliko imate zaposlenih?Zaposlenih imam pet Ijudi in 17 agen-tov. Ti so plačani neposredno po svo-jem učinku, izhajajo pa iz posameznihvej industrije, ki delajo za nas. Ker ni-majo fiksne plače, je v njihovem intere-su, da se posel širi in razvija.Ali bi bili kot predsednik uprav-nega odbora Petrola zmoini vo-diti tudi avstralske posle?0 tem se bom odlocal,,če bom imeno-van za predsednika upravnega odbo-ra. Težko je vnaprej govoriti, koliko 6a-sa bom porabil za upravni odbor, 6ebom imenovan. Vsekakor pa bom po-rabil bistveno ve6 časa, kot ga porabimsedaj v nadzornem svetu. Takrat bomocenil, 6e je to prioriteta in obstoječeposle dal na stranski tir.V slovensko gospodarstvo steopaznejevstopili po nastopu se-danje vlade. Ob tem se jeomenjalo, da se s sedanjimpredsednikom vlade JanezomJanšo poznate iz šolskih časov,iz gimnazije Stična? Vsekakor se poznaua še iz predgimnazij-skih časov, izfetih lepih časov, ki sejih vsiradi spominjamo. Sicersem eno leto sta-rejši od njega, tako da nisva bila sošolca.Ali drži zgodba, da ste vi sezna-nili predsednika vlade z avstral-skim poslovneiem DuianomLajovicem?Ja, drži. Srečali smo se, ko je Janšaprvič prišel vAvstralijo.Z Lajovicem ste tudi sami pos-lovno sodelovali. Bili ste na-dzornik njegove tovarne Tuba vLjubljani.Dušan Lajovic je uspešen poslovnež na podrocju tub in pakirne industnje. Znjim sem poslovno sodeloval kot doba-vitelj njegovim tovarnam v Avstraliji indrugod po svetu. Sedaj pa je posle vSloveniji prevzel njegov sin Dimitrij injih vodi neposredno.Stetudi predsednik nadzornegasveta Hlta. Vasje za nadzornikapredlagala vlada ?Vobeh primerih meje predlagala Kapi-talska družba (Kad).Ste se že prej poznali s predsed-nikom uprave Kada TomaiemToplakom? Spoznal sem ga šele pred tremi leti.On je fe podpisal moje inrtenovanje.Kdo vasje potem predlagalKadu?To morate vprašati njih, tega res nevem. Vas niso predlagali po kakšnistrankarski liniji ?Nisem član nobene stranke.Podobna zgodba, kot se vam jev Petrolu zgodila z Lukoilom, sevam je zgodila s Hitom in Har-rah'som. Tudl v tem primeru stese razšli zaradi nesoglasij.Veliko je razlogov, da smo se razšli sHarrah'som. Pogovori so trajali precejdlje, kot sem si želel sam in kot si ježelel tudi Harrah's. Sirša lokalna skup-nost je nasprotovala projektu s petici-jami in zborovanji. Nasprotniki so imelivelik vpliv v medijih in projekt je ostalnerealiziran. To sicer ne pomeni, da vdružbi ne bomo nadaljevali svojih stra-tegij vtej smeri. Hit mora namreč nujnorazširiti svojo ponudbo in povečati pre-nočitvene kapacitete. Treba pa se jezavedati, daje bazen, izkateregačrpa-ta Hit in njegova konkurenca, omejen.Hit bo moral imeti neko ponudbo, s ka-tero bo pravzaprav dolgoročno zago-tavljal večjo širino ponudbe. Hit morapostati evropska destinacija tudi s takoimenovanimi »fly-in« gbsti, saj ima tre-nutno v glavnem le »drive-in« goste, kise pripeljejo s svojimi vozili.Pri Petrolu ste omenjali verti-kalne povezave. Pri Hitu naj biravno povezovanje z druibo Harrah's predstavljalo tovrstnopovezavo. Prejšnja uprava je spredstavnlkl Harrah'sa naveza-la stike, ker je drufba med naj-večjimi v igralnlškem poslu, imanajvečjo bazo podatkov o igralniških gostih In tudl najbolj do-vršen informacijski sistem. Hitbi ravno s pomočjo Harrah'sapridobival goste z vsega sveta.S tem se strinjam. Mislim, da so poga-janja trajala predolgo, zakaj, tega nemorem komentirati. Eden izmed razlo-gov je tudi že omenjeni upor lokalneskupnosti, ki se bo morala odločiti, sajbrez njenega soglasja ne bo večjihprojektov. Lokalna skupnost je tuditretjinski delniški lastnik Hita.Sle kot predsednik nadzornegasveta Hita podpirali povezavo sHarrah'som?Sem jo podpiral, vendar ne za vsakoceno. Vsekakorsejetrebapogajati invzadnjem letu so pri Harrah'su pokazalipripravljenost za pogajanja na tistihtočkah, za katere so sprva dejali, da sene bodo pogajali. Proti koncu so moč-no popustili in privolili v marsikateri po-goj, ki gajezahteval Hit, predvsem gle-de upravljanja družbe. A potem so seodločili, da odstopijo od pogajanj. Dru-"gih razlogov ne morem komentirati.Država je Harrah'su obljubilatudi znižanje davkov na igral-ništvor ce bi se realiziral projekt vellkega zabaviščnega centra.Ali ne bi to pomenilo zatonamanjših igralnic, posredno tudiHita?Pogoj za znižanje davkov ni bil vezansamo na promet, temveč tudi na razvojdrugih dejavnosti, kotje na primerturi-zem ob igralništvu, in to v celotni regiji.To bi morali promovirati.V Sloveniji na eni strani dolo-čen del civilne druibe protesti-ra proti igralnlcam, saj naj bipovzročale zasvojenost z Igral-ništvom. Po drugi strani paimajo slovenske igralnice veli-ko Izgubo, recimo tiste v Lju-bljani, Portoroiu ...Očitnoje, dajeHitedini, kiimadobroime tudi širše in da se ga poskušamaksimalno iztržiti. Vendar bo tudi tutežko šlo brez povezovanja. V jugov-zhodni Evropi ima Hit dober imidž. Nadrugi strani pa sta močni grška in av-strijska konkurenca, ki sta morda ce-lo hitrejšivodzivanju. Natem področ-ju bo prav tako treba nekaj narediti,da ne bo potem prepozno. Kaj se lah-ko zgodi tudi v Italiji in tako bi imel Hitkonkurenco v neposredni bližini. €€VSLOVENIJIIMAMOENOIZMEDNAJNIŽJIHMARŽ,ČENECELONAJNIŽJOVEVROPSKIUNIJI.99

Medij: Indirekt
Avtorji: Cerar Gregor
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 26. 04. 2008
Stran: 9