Delo, 12.03.2015

Malim delničarjem_grozijo_dodatni_stroškiMalim delničarjem grozijo dodatni stroški Ukinitev registrskih računov Lastniki vrednostnih papirjev naj bi do junija 2016 svoje delnice prodali ali prenesli na trgovalni račun Ljubljana - Skoraj 300.000 delničarjev, ki imajo registrske račune pri Klirinško-depotni družbi (KDD), utegne že prihodnje leto s tem imeti dodatne stroške. Predlagana novela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih namreč predvideva ukinitev registrskih računov. MAJA GRGIČ Novela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki jo je pripravilo ministrstvo za finance, predvideva, da bo KDD najkasneje do 30. junija prihodnje leto ukinil registrske račune, na katerih ima zdaj svoje delnice nekaj manj kot 295.000 oseb. To poenostavljeno rečeno pomeni, da bodo morali ti delničarji do takrat svoje delnice, če jih ne bodo prodali, prenesti na trgovalne račune borznoposredniških družb ali bank.

To pa bo delničarjem povzročilo dodatne stroške, ki utegnejo v nekaterih primerih preseči celo vrednost delnic na računu. Ce lastniki svojih delnic ne bodo prenesli na drug račun, hodo njihove delnice pristale v sodnem depozitu na sodišču, ki bo nato odmerilo sodno takso zanje. Vse to bi lahko še zlasti prizadelo tako imenovane certifikatske delničarje, ki imajo vrednostne papirje še iz obdobja lastninjenja. Koliko jih je še, na KDD nimajo podatka. Koristi od te spremembe pa bodo imeli predvsem KDD in njeni člani. Zaradi vsega tega so že na nogah v obeh združenjih malih delničarjev. MF: Ne gre za poseg v pravice Kot je razumeti pojasnila ministrstva za finance, je sprememba povezana z vzpostavitvijo evropske enotne platforme za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji - T2S. Na ministrstvu odgovarjajo, da je registrski račun prehodni račun in da ni skladen s standardi T2S in CAJWG, zato bodo lastniki morali odpreti račun pri članih KDD. »Cena, ki jO bo član zaračunal, bo odvisna od obsega storitev, in jo bo določal trg. Samo dejstvo, da bo moral imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se danes brezplačno vodijo na registrskem računu, članu centralno-depotne družbe njegovo storitev plačati, ne pomeni posega v pravice imetnika registrskega računa,« pravijo na ministrstvu. Škodljive posledice Gre za nesorazmeren in škodljiv poseg, ki bi številnim malim delničarjem in individualnim vlagateljem prinesel samo nepotrebne stroške ter jih silil k dokončni prodaji njihovih delnic, meni predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. Opozarja, da bo ta sprememba poleg stroškov prinesla zamegljevanje lastniških struktur, znižala pravno varnost in podražila udeležbe na skupščinah družb. Dodaja, da se njegovi kolegi iz Velike Britanije, kjer že imajo tak sistem, zavzemajo za njegovo ukinitev. Tudi Verbič meni, da bi morali doseči drugačno ureditev na evropski ravni. V VZMD predlagajo tudi podaljšanje prehodnega obdobja in ohranitev registrskih računov ob določeni proviziji. Triletno prehodno obdobje Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS) bi najraje videli, da bi ohranili sedanjo ureditev. Če to ni mogoče, pravi njihov predsednik Rajko Stankovič, pa bodo predlagali vsaj triletno prehodno obdobje za certifikatske delničarje. Stankovič se namreč boji, da bi zaradi prodaj čez noč lahko prišlo do padca cen delnic. Stankovič ugotavlja, da bo strošek prenosa na trgovalni račun lahko znašal med 15 in 30 evrov na leto, cene te storitve pa utegnejo še poskočiti, zato se bo marsikdo raje odločil za prodajo. Za tiste, ki bodo delnice zaradi njihove male vrednosti odložili na smetarski račun, pa bodo v MDS predlagali, da strošek ne bi presegel desetine vrednosti portfelja. V KDD, kjer so v letu 2013 čisti dobiček povečali za več kot tretjino oziroma na dober milijon evrov, pravijo, da na račun ukinitve registrskih računov ne bodo imeli nobenih prihrankov: »Registrski računi in vrednostni papirji na njih načeloma ne obremenjujejo KDD nič manj in nič več kot računi, ki jih vodijo člani KDD, ter vrednostni papirji na teh računih; organizacijske zahteve za vodenje centralnega registra je namreč treba izpolnjevati v zvezi z vsemi računi.« To odpira dodatno vprašanje, zakaj se torej tako zelo mudi z ukinitvijo teh računov. V KDD še dodajajo, da niso ne za ne proti ukinitvi registrskih računov, da pa podpirajo integracijo slovenske poravnalne infrastrukture v evropsko. Tako kot ministrstvo za finance tudi oni ugotavljajo, da v sedanjem sistemu lastnik delnic ni ne v pogodbenem razmerju s KDD ne s katerim od članov KDD, kar da bi moral biti. Število registrskih računov pri KDD se je že spustilo pod 295.000, vrednostno pa je na njih približno 15 odstotkov vrednostnih papirjev. Poslovanje KDD v tisočih evrov S čisti dobiček B prihodki od prodaje

 

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 12. 03. 2015 
Stran: 9