zatrjuje, povsem neutemeljeno. Z Igorjem Lahom smo se pogovarjali tudi o nakupu Mercatorja, za katerega se zanima hipotetično. Maja Grgič foto Jure Eržen Gospod Lah, dolga leta so bile vaše izjave za medije zelo skope ali pa jih sploh niste dajali. Zakaj ste zdaj nenadoma pripravljeni celo na intervju? Časi se spreminjajo. Vas je k temu torej spodbudila finančna kriza? Ne, to ni posledica finančne krize, ampak gre za osebno odločitev. Mislim, da je čas, da tudi jaz kaj povem o svoji zgodbi, ne pa da o njej govorijo in pišejo le dragi. Širši slovenski javnosti ste bolj znani kot privatizacijski mogotec, vendar je zadnja aktualna zgodba, kjer se pojavlja vaše ime, razpis za prodajo 48-odstotnega deleža Mercatorja, ki so ga objavili Pivovarna Laško, njene družbe in Infond Holding. Ali ste oddali ponudbo za nakup deleža v Mercatorju? Kar zadeva Mercator, smo podpisali dokument oziroma zavezo, da ne bomo govorili o ničemer, kar je povezano s postopkom prodaje. Tako ne morem ne pritrditi ne zanikati, ali smo oddali ponudbo. Glede na to, da tega ne zanikate, lahko razumemo, da ste jo? Kot rečeno, tega ne morem ne potrditi ne zanikati, lahko pa o Mercatorju govoriva hipotetično. Kolikšen delež bi vas torej hipotetično zanimal - celoten ali mani? Prodajalci namreč dopuščajo tudi drobljenje prodajnega deleža. Torej govoriva hipotetično. Če bi me zanimal nakup Mercatorja, bi me zanimal nakup celotnega svežnja, in to iz preprostega razloga: Mercator je bil v zadnjih štirih letih zelo vroča zgodba, marsikaj se je okoli njega zgodilo, in mislim, da kdorkoli bo že kupil ta delež, bi to moral narediti pregledno, v skladu s slovensko zakonodajo, in objaviti tudi ponudbo za prevzem. Nakup 48-odstotnega deleža bi vsekakor zahteval objavo prevzemne ponudbe. Če bi jo sprejeli vsi delničarji, bi to po današnjih tržnih cenah pomenilo skoraj 650 milijonov evrov. Kje bi dobili denar? V sedanjih časih je težko pričakovati, da bi imel kdo toliko denarja na računu. Takšne transakcije se običajno izpeljejo z bančnimi viri, pridobitev takšnih sredstev pa se zavaruje z drugim premoženjem. Osebno imam toliko stika in povezav s tujimi bankami, da bi po mojem prepričanju tak nakup lahko izpeljal. Torej vi oziroma vaše družbe danes ne bi imeli težav dobiti tolikšno posojilo. Nekatera dobra podjetja namreč tarnajo, da ne morejo niti do bistveno nižjih posojil? Vse je stvar odnosa z bankami, načina financiranja in končne finančne konstrukcije. Prepričan sem, da se ta nakup da speljati. Kdo pa bi postal lastnik Mercatorja, vi osebno ali kakšno vaše podjetje? Če bi hipotetično (smeh) kupoval Mercator, bi ustanovil projektno podjetje za to. Ukvarjate se zlasti z upravljanjem finančnih naložb in nepremičninskimi posli, zakaj bi vas torej sploh zanimal nakup Mercatorja in ali bi bili dolgoročni lastnik? Mercator je največje in najpomembnejše slovensko podjetje, ki je zelo vpeto tudi v odnose s slovenskimi dobavitelji, zato takšna družba ne sme biti tarča neke tuje trgovske verige. To bi pomenilo, da bi se na daljši rok s polic največjega slovenskega trgovca izrinilo slovenske dobavitelje. Edina logična končna lastniška struktura Mercatorja bi bila - prevladujoč vpliv nekoga, ki je s Slovenijo tudi življenjsko povezan. Menim, da ima Mercator še nekaj notranjih rezerv, ki se jih da izkoristiti. Trenutni rezultati, če jih primerjamo s tujimi trgovci, niso ravno bleščeči, tako je na primer donos na kapital še vedno bistveno nižji kot pri velikih tujih trgovcih. Poleg izkoriščanja notranjih rezerv pa bi bilo treba stabilizirati lastništvo, ki je zdaj problem za nadaljnje poslovanje Mercatorja, saj banke ne vedo, pri čem so. Treba je podpreti prodor na južne trge in verjetno biti malo bolj ambiciozen in poskusiti narediti verigo, ki bo pomembna tudi v srednjeevropskem, in ne le vzhodnoevropskem prostoru. Bi tak lastnik potem potreboval kakšnega tujega sovlagatelja ali bi to lahko bil en domači lastnik? Možne so vse kombinacije, čeprav sem bil vedno privrženec enostavnih rešitev. Ali vidite sinergije s kakšnimi drugimi vašimi podjetji? Ne, v lasti nimamo nobenega podjetja, ki bi bilo konkurenčno ali kakorkoli povezano z Mercatorjem. Imamo pa znanje in nekaj sposobnih ljudi, ki bi lahko, če bi Mercator postal naša naložba, pomagali in morda dali dodaten impulz sicer ustreznemu vodenju Mercatorja. Vas morebiti zanimajo Mercatorjeve nepremičnine po balkanskih trgih? Prek nepremičninske družbe Ceeref ste namreč na teh trgih že prisotni. Mercator ni zgodba nepremičnin, ampak zgodba domačega največjega trgovca. Nepremičnine so seveda pomemben del njihovih naložb, a prepričan sem, da to ni osnovni motiv za nikogar, ki bi se spuščal v nakup Mercatorja. Dejali ste, da bi tuji kupec ali tuja trgovska veriga s polic lahko izrinila domače izdelke. Ali to pomeni, da ste v tem smislu zagovornik ... ... nacionalnega interesa (smeh) ... no, reciva raje zagovornik ohranjanja domače ponudbe na policah slovenskih trgovcev? Ne bi rad govoril o nacionalnem interesu, ker je bil ta izraz v preteklih letih prevečkrat zlorabljen. Pomembno pa je, da so lastniki za državo tako ključnega podjetja tesno povezani s tem prostorom, kar daje zagotovilo, da ne bo izrinjanja domačih dobaviteljev, kar se običajno zgodi, kadar trgovino prevzame kak velik tuji trgovec. Ali se zavedate, da urad za varstvo konkurence (UVK) proti Mercatorju, poleg postopka zaradi koncentracije, vodi še dva postopka - zaradi domnevno prevladujočega položaja družbe in usklajenega delovanja trgovcev proti dobaviteljem, zaradi česar lahko družbo doleti visoka kazen do višine desetih odstotkov prometa? To je dejstvo, ki slabi prodajalsko izhodišče prodajalcev ne kupcev. Vsak kupec bo ceno Mercatorja znižal za vrednost morebitne globe UVK. Ta nevarnost obstaja, kaj pa se bo zgodilo, ne ve nihče, razen morda Janija Soršaka. Če bi Mercator doletela globa v višini desetine letnega prometa, bi to lahko ogrozilo njegov obstoj. Znani ste po tem, da po nakupu podjetja v družbo pripeljete svoje ljudi, ustanavljate sestrske družbe, na nekatere celo prenesete določene dejavnosti. Kaj bi naredili v Mercatorju in ali bi zamenjali vodstvo? Nimam tako natančnih podatkov o Mercatorju, da bi to lahko komentiral. Prepričan pa sem, da je uprava Mercatorja sposobna in da vleče prave poteze, tako da ne vidim razloga za menjavo vodstvenih kadrov. Res pa so izboljšave vedno možne. Ali so vas prodajalci Mercatorja že povabili na pogovor o ponudbi? O tem ne morem govoriti. V kakšnih odnosih pa ste sicer z Boškom Šrotom? Doslej sem ga srečal le enkrat. Pred kratkim ste izjavili, da tuji skladi zasebnega kapitala niso pravi kupci zanj, ker da izčrpavajo podjetja. Vendar prav to se vse od nastanka vaših privatizacijskih skladov očita tudi vam. Zakaj bi bili vi potemtakem bolj primeren kupec? Naša skupina je imela v lasti približno sto podjetij. Iz vseh družb, ki smo jih obvladovali potrfeljsko ali pa smo tam imeli svojo upravo, smo v vseh teh letih izplačali dividende le enkrat. Nikoli nismo izčrpavali nobenega podjetja, kar se mi sicer nenehno očita. Nasprotno, velikokrat smo s prestrukturiranjem družb omogočili, da preživijo tisti deli podjetja, ki so bili potencialno donosni, ali pa smo s tem omogočili za posamezne dele takih družb pridobiti ustrezne kupce. Takih primerov je bilo nekaj: Liv Postojna, ki smo ga razdelili na štiri sestrska podjetja; TVM smo prestrukturirali in ga prodali Viator&Vektorju; GPG smo prestrukturirali in ga prodali upravi. Zadnje podjetje, kjer se mi marsikaj očita, je Liko Vrhnika. Ta deluje v lesni branži, ki je v zatonu. Takoj, ko smo ugotovili, da je podjetje v finančnih težavah, smo se lotili prestrukturiranja. Negativna gibanja nam je uspelo ustaviti. ... no, ampak družbo ste poslali v likvidacijo ... Ja, ampak to je bilo le sredstvo, da smo lahko očistili probleme, ki so se pojavili v družbi. Na srečo je dela izgubilo le 20 odstotkov ljudi, ti so dobili tudi odpravnino, preostali delavci pa so ohranili zaposlitev. Rezultati kažejo, da je poslovanje družbe razmeroma stabilno. Če to primerjamo z IUV ali Muro, smo po mojem mnenju opravili dobro delo. Ravno v primeru Lika se vam je očitalo, da naj bi vas tam v resnici zanimalo zlasti njegovih 90.000 kvadratnih metrov nepremičnin. Kaj bo s to lokacijo? Bo tam še delovalo podjetje ali bodo zrasla stanovanja oziroma poslovni prostori? To je še ena zgodba, ki se je v javnosti pojavila brez prave podlage. Nepremičnine niso bistvo zgodbe Lika. Naš cilj je ohraniti, kar se ohraniti da, stabilizirati poslovanje, da ne bomo na Vrhniki povzročili še dodatnih socialnih problemov. Res smo nedonosne programe skrčili in jih bomo umaknili na določene lokacije. S tem se bodo sprostile nekatere nepremičnine, kaj pa se bo z njimi zgodilo, ne vem. Naš namen ni bil zapreti tovarno zato, da bi iz nje izločili nepremičnine. Potem tam ne boste gradili stanovanj ali poslovnih prostorov? Težko rečem, kaj se bo zgodilo. Poslovanje se je že skrčilo na obseg, ki je vzdržen, in šele ko bomo končali proces prestrukturiranja, bomo lahko ugotovili, katere lokacije so se sprostile. Ta prenos nepremičnin je namreč marsikomu padel v oči tudi v primeru GPG, kjer ste nepremičnine prenesli na GPG2, njegovo premoženje pa je nato pristalo v lasti neke ciprske družbe. V primeru GPG Naložb je šlo izključno za to, da smo razdelili tveganja poslovanja, ki so pri nepremičninah povsem drugačna kot pri poslovanju gradbenega podjetja. V portfelju na daljši rok nikoli nisem želel imeti gradbenega podjetja, zato smo iskali ustreznega lastnika. Našli smo kupca upravo, a ni imela finančnih zmožnosti, da bi odkupila tudi nepremičnine, zato smo jih izločili. Vaše ime se v povezavi z Mercatorjevimi delnicami ne pojavlja prvič. Leta 1996 ste kot upravljavec pidov Kompas 1 in 2 istega dne določeni osebi 5000 Mercatorjevih delnic najprej prodali za 52 tisoč evrov, nato pa jih isti dan odkupili nazaj za dobrih 187 tisoč evrov, zaradi cesarje vaš DZU Divida kasneje izgubil tudi licenco, vi pa ste si prislužili kazensko ovadbo in obravnavo, ki še ni končana. Kako je lahko ponovni nakup enake naložbe po trikrat višji ceni v poslovnem interesu sklada in njegovih delničarjev, kot ste trdili na zaslišanju? [kratek razmislek) To zgodbo je težko razumljivo pojasniti v nekaj stavkih, celoten spis na sodišču namreč obsega kakšen meter višine. Poskušal bom pojasniti s prispodobo: predstavljate si trgovsko podjetje, kjer se poslovodja odloči oddelek s sadjem, prepustiti mlademu menedžerju, ta oddelek prevzame in ugotovi, da se na trgu jagod vsak dan dogajajo skoki prodajne cene. Ugotovi, da lahko v ponedeljek kilogram jagod kupi po en evro in jih proda po dva evra, v torek pa kupi enake jagode za tri evre in jih proda za štiri. Torej ustvari dva evra dobička. Potem pa neki računovodja v torek v podjetju naredi inventuro in ugotovi, da je novi vodja v ponedeljek prodal jagode po dva evra in jih v torek kupil po tri, pri čemer ne ve, da jih namerava prodati po štiri. Torej meni, da je v teh jagodah en evro izgube in ne dva evra dobička. Zelo podobna zgodba je pri teh delnicah Mercatorja. Šlo je za dva sklopa kupoprodaj. Prvi, »ponedeljkov« sklop ni bil povezan s skladi Kompas in delničarji, ampak je šlo za kupoprodajo med podjetji, katerih lastnik sem bil jaz. Namen teh kupoprodaj je bil izključno pridobiti sredstva za poplačilo akviziterjev v gotovini. V »torek« pa so te iste delnice kupili skladi in so imele popolnoma drug namen. To sta bili povsem ločeni transakciji. Če nadzorni organ odreže prvi in zadnji del operacij, pa seveda dobi »operacijo jagode«. Torej namesto dveh logičnih, en nelogičen posel. Ampak vi ste te posle sklepali z isto osebo, mar ne? Ne, to sta bila ločena posla. Res se je ena oseba pojavila v obeh, a sta bila to še vedno dva različna posla. Sodišče na prvi stopnji je popolnoma sledilo mojemu zagovoru in me oprostilo vseh obtožb. Ampak višje sodišče je maja lani oprostilno sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Tako je. Če bo potrebno, bom to na sodišču dokazal še enkrat. Ali bi vi vašo hišo za poplačilo kredita, denimo, danes prodali za 100.000 in jo jutri odkupili za 300.000 evrov? Ta primerjava nima nobene zveze s poslom z Mercatorjevimi delnicami. Skratka vztrajate, da ni šlo za oškodovanje pidovskih delničarjev? Tukaj ni šlo za nobeno oškodovanje. Skladi Kompas so takrat kupili Mercator po 9000 tolarjev za delnico, kar je bilo v tistem času najnižja cena, po kateri so pidi kupovali te delnice; cene med pidi so takrat dosegale med 11.000 in 13.000 tolarji za to delnico. Tudi sicer veljate za človeka, ki nima veliko posluha za male delničarje. Vaš pid je bil med prvimi, ki se je spremenil v finančni holding, sledili so mu tudi drugi vaši skladi. Te družbe ste potem delili, združevali, zmanjševali njihov kapital ipd. V primeru delitve Megafina ste denimo leta 2006 na novo družbo prenesli manj donosne naložbe in lastništvo malih delničarjev, donosnejše naložbe pa so ostale Megafinu, katerega solastnik ste bili. Tistim malim delničarjem, ki se s tem niso strinjali, ste takrat ponujali tisoč tolarjev odpravnine. Se vam zdi to primerna odpravnina za nekoga, ki je vam je v upravljanje zaupal na primer sto tisoč tolarjev certifikata? Tukaj je spet nekaj trditev, ki se pojavljajo v medijih brez realne podlage. Ni res, da smo izločali naložbe po kakovosti. To je bila v tistem času izključno izjava samo enega delničarja, ki se edini ni strinjal z našim upravljanjem in je uporabljal vsa mogoča pravna sredstva proti nam pri vseh naših družbah, ker je želel od nas izsiliti visoko odpravnino - mimogrede, nikoli je ni dobil. Tistih tisoč tolarjev odpravnine pa je pomenilo le odpravnino po eni delnici (torej 100 odstotkov nominalne vrednosti certifikata) pri zaokrožitvi kapitala. Šlo je le za manjši del lastnine, ki jo je nekdo pridobil z vložitvijo svojega certifikata. Koliko delničarjev pa se je sploh udeleževalo vaših skupščin? So tudi prihajali, ampak nezadovoljen je bil le eden. Dejstvo je, da imamo v KS Naložbe še vedno 35.000 delničarjev, torej polovico pidovskih. Knjigovodska vrednost njihovih naložb je lani celo zrasla, ne glede na finančno krizo. Tako da ni res, kar se mi očita. KS Naložbe je še edina živa pidovska naslednica vaših skladov. Koliko so danes vredne delnice osebe, ki vam je denimo v 90. letih zaupala 100.000 tolarjev lastniškega certifikata? Pred lanskim septembrom so delničarji dobili med 40 do 100 odstotki nominalne vrednosti certifikatov. To je v sorazmerju s tem, kolikor so delničarji dobili v preostalih naslednikih pidov. Nekateri so dobili bistveno več. Ja, nekateri pa tudi manj. Vse te insinuacije, ki so krožile po medijih, da smo našim delničarjem izplačali le pet do petnajst odstotkov, so bile neutemeljene. Nobeden od teh novinarjev se ni prišel pred objavo pozanimat k nam. To ne drži povsem. Lahko vam pokažem kak članek, kjer je bilo tudi pojasnilo iz vaše družbe. Ampak vrniva se h KS Naložbam. Konec leta 2007 je imela ta družba dobra dva milijona bilančnega dobička, zakaj ga del niste razdelili med delničarje? To je vedno odločitev skupščine delničarjev. Ampak največji lastnik ste vi, prek svojih družb. Jaz imam le približno 20-odstotni delež. Preostalo pa so delničarji z manj kot odstotnim deležem. Tako je. Če podjetje ne deli dividend, še ni nujno slabo, pomeni le, da denar nameni za nove naložbe. To je stvar poslovne politike podjetja in njegovih delničarjev. Jih boste morda delili letos? Kolikor vem, Banka Slovenije poziva podjetja, naj ne delijo dobička. Letos bo delitev dividend lahko slabila podjetja in mislim, da delitve dobička letos skoraj nikjer ne bo. Prek družbe Ceeref se ukvarjate tudi z nepremičninskimi posli. Je ta čas primeren za takšne projekte? Zdaj čas ni primeren za nobene projekte. (smeh) Finančna kriza je prizadela vse, treba je strniti vrste, se prešteti in nekatere projekte zadržati do trenutka, ko bo gospodarstvo začelo ponovno delovati tako, kot mora. Ocenjujem, da se bo to zgodilo konec leta. Menim, daje zdaj pametno konsolidirati poslovanje, ugotoviti notranje rezerve, paziti na stroške in se pripraviti na nov gospodarski cikel. Katere projekte pa boste zadržali? Pospešeno želimo delati na dveh projektih. Eden je projekt nove bolnišnice, drug pa projekt Šmartinka. Kirurški sanatorij v Rožni dolini poka po šivih in potrebuje nove prostore. Že nekaj časa se trudimo, da pridobimo novo lokacijo za nov objekt, ki bo omogočil boljše razmere za delo in za paciente. Upamo, da se bo v naslednjega pol leta pokazala možnost, da lahko začnemo projektiranje. Dragi projekt je na Šmartinski cesti, kjer gradimo arhitekturni kompleks z muzejem sodobne umetnosti. Moja želja je v Ljubljani narediti objekt, ki bo opredelil Ljubljano kot kulturno mesto in pomembno kulturno destinacijo. Na srečo župan Jankovič trenutno zelo podpira projekte na Šmartinski cesti, tako da imam dober občutek. V zvezi s Šmartinsko cesto ste se v preteklih mesecih omenjali kot možen kupec nepremičnin Droge Kolinske. Vas to zanima? Za pravo ceno se lahko vse kupi. (nasmeh) Revija Manager je aprila lani vaše premoženje ocenila na 250 milijonov evrov, kar vas uvršča na drugo mesto najbogatejših Slovencev. Je bila ocena te revije točna? Njihove metode so bile nenavadne in milo rečeno sporne. Dejstvo je, da se je, ne glede na to, koliko je bilo takrat vredno moje premoženje, vmes zgodila finančna kriza, tako daje zdaj stanje povsem drugačno, a ne navzgor. Za koliko pa so zgrešili pri reviji Manager? Veste, da nihče ne želi razkrivati debeline svoje denarnice - niti jaz ne. je tolikšno "premoženje užitek ali skrb? Premoženje je pretežno skrb, ti pa daje možnost, da lahko stvari, za katere meniš, da so prave, izpelješ. Trenutno je moj največji izziv kulturni kompleks na Šmartinski cesti. To je moja glavna motivacija za naslednja leta. S svojo jadrnico Črni sokol jadrate, tekmujete in se družite tudi z milijarderji svetovnega merila. Kako oni občutijo finančno krizo? Večina teh ljudi je zelo preprostih in so izredno prijetni in zanimivi sogovorniki, prijetno je tudi tekmovati z njimi. Marsikteri od njih je izredno zaskrbljen. Večina jih namreč prihaja iz naftne industrije in časi jim niso najbolj naklonjeni. Vendar so vsi po duši športniki in športniki se ne damo. Menim, da bodo ne glede na globino te krize vsi s športnim duhom in voljo do dela iz nje izšli relativno močnejši. Koliko pa je finančna kriza udarila Igorja Laha? Vsak dan so novi padci, (smeh) Nemogoče je dati kakršnokoli statično oceno. Inštitut za revizijo in nekateri strokovnjaki se zavzemajo, da bi družbe izpeljale t. i. slabitve naložb na pošteno vrednost. Podpirate to in kaj bi tak pristop pomenil za vas? To je edino pravilno. Naložbe v podjetjih morajo biti ovrednotene po pošteni vrednosti, čeprav v marsikaterem slovenskem podjetju ni tako in bi ga slabitve naložb pripeljale v nezavidljiv položaj. Jaz nimam teh težav. Svoje premoženje obvladujete prek različnih družb na Nizozemskem, Cipru in Luksemburgu. Zakaj te države, zaradi davkov? Družbe imam le na Cipru in v Luksemburgu. Normalno je, da davčno optimiziram premoženje. Poleg tega je to od leta 2004 notranji trg Evropske unije, s > Njihove metode [po podatkih revije Manager # je bil Lah aprila lani z 250 milijoni evrov drugi najbogatejši Slovenec] so bile nenavadne in milo rečeno sporne. Dejstvo je, da se je, ne glede na to, koliko je bilo takrat vredno moje premoženje, vmes zgodila finančna kriza, tako da je zdaj stanje povsem drugačno, a ne navzgor. >% Finančna kriza je # prizadela vse, treba je strniti vrste, se prešteti in nekatere projekte zadržati do trenutka, ko bo gospodarstvo začelo ponovno delovati tako, kot mora. Ocenjujem, da se bo to Š £ zgodilo konec leta. W Če bi me [hipotetično] zanimal nakup Mercatorja, bi me zanimal nakup celotnega svežnja, in to iz preprostega razloga: Mercator je bil v zadnjih štirih letih zelo vroča zgodba, marsikaj seje okoli njega zgodilo, in mislim, da kdorkoli bo že kupil ta delež, bi to moral narediti pregledno, v skladu s slovensko zakonodajo, in objaviti tudi po-## nudbo za prevzem.

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 21. 02. 2009
Stran: 15