B UREDNIŠKI KOMENTAR Karel Lipnik___________ karel.llpnlk@lfinance.sl__________ Ob letošnji hitri rasti tečajev delnic so se pričakovano znižali tudi dividendni donosi. Rast dobičkov podjetij namreč večinoma precej zaostaja za rastjo tečajev delnic, podjetja pa imajo načelno dolgoročno zastavljeno dividendno politiko, ki jo tudi ob ustvarjenih izrednih dobičkih le malenkostno spreminjajo. Polegtegaje v Sloveniji precej uveljavljena navada, da podjetja razdelijo razmeroma majhen del ustvarjenegadobičkavminulem letu. Slovenija, vsaj kar zadeva Ijubljansko borzo, sodi med tipične rastoče trge, kar pomeni, da podjetja, ki kotirajo, še razvijajo svojo dejavnost
in tudi tržni potencial. Po eni strani to pomeni, da vlagatelji v ceno delnic vračunajo tudi nadpovprečno rast v prihodnjih letih v primerjavi s podjetji na razvitih trgih, ki ustvarjajo precej konstantne donose. Po drugi strani pa podjetja želijo zadržati čim več sredstev, ki jih namenijo razvoju družbe. Seveda se pojavi vprašanje, ali to upravičuje zadržanje dobička v podjetju, ali pa bi bilo kljub temu bolje izplačati večji del dobička delničarjem v obliki dividend. Kot je razvidno iz priložene tabele, je povprečni donos kapitala podjetij, ki izplačujejo dividende, komaj nekaj čez osem odstotkov.Karpavečmomatudi pomeni, da bi družbe dobiček brez večjih težav lahko nadomestile z drugimi viri financiranj a, ki bi se pogosto celo izkazali za cenejše. Večji delež izplačanega čistega dobička tako ne pomeni vidno povečanega finančnega bremena podjetjem. Po drugi strani pa bi delničarji s tem pridobili sredstva, ki bijih lahko precej bolje unovčili, kotjih porablja družba. Za primer vzemimo Petrol, ki je letos med prvimi delil dividende. Letni donos kapitala družbe Petrolje nekaj nad 12 odstotkov, se pravi nad povprečjem borznih podjetij. Toda če bi delničarji letos dobili izplačane dividende ob presečnem datumu (17. maja 2007), bi že do zdaj pridelali 21-odstotni donos z reinvestiranjemvdelnice Petrola. Podoben rezultat bi dale tudi skoraj vse družbe borzne kotacije, če bi do zdaj že izplačale dividende delničarjem. Predvsem podjetja, ki nimajo optimalnega razmerja med dolgovi in kapitalom, bi morala večji del dobička izplačati delničarjem. Seveda pa se morajo za to zavzeti delničarji sami, in ne uprave družb. Vodstva družb so letos zadovoljna z rastjo tečajev injihni strah nejevolje delničarjev. Ob pasivnosti delničarjev pa si ustvarjajo zalogo za prihodnja obdobja, ko bodo z obilnejšo dividendolahkoreševalatečaj delnic pred padcem, seveda če do takrat ne bodo nastale občutne lastniške spremembe. • Podjetja brez optimalnega razmerja doigovi in kapitaiom bi moraia večji del dobička izplaČatl delničarjem.
Medij: Finance
Avtorji: Lipnik Karel
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 04. 07. 2007
Stran: 5
