TANJA DOMINKO (novinarka): Kapitalski trg v Sloveniji je zatonu, ugotavlja predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjevKristjan Vebič. Ljudje so namreč v številnih primerih napak ali pa tudi načrtnih goljufij izgubili zaupanje vanj. Eden takih primerov je ravno zgodba s prodajo delnic in obveznic NKBM.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Kar 110.000 ljudi se je odločilo, da bo svoja sredstva neposredno vložila, torej ne iz naslova certifikatov, ampak neposredno denarna sredstva, svoje prihranke za nakup delnic v javni ponudbi Nove kreditne banke Maribor. Takratni odločevalci v nadaljevanju teh postopkov niso pravzaprav sledili temu kar je bilo takrat najavljeno in obetano tudi s prospekti in izjavami odločevalcev, da se bo v celoti država Republika Slovenija kot lastnik s svojimi paradržavnimi skladi umaknila iz lastništva.

TANJA DOMINKO (novinarka): To se torej ni zgodilo. Še več, vrednost delnic in obveznic so preprosto v zadnjih dneh leta 2013 izničili.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Da so pravzaprav ostali na koncu ti delničarji brez vsega. Še tudi zadnji, poleg seveda padanja same vrednosti delnic skozi čas, tudi z zaključno sanacijo in z izbrisom, torej popolnim izbrisom. Nenazadnje v tem primeru poglejte delničarji niti niso bili o tem sploh neposredno obveščeni.

TANJA DOMINKO (novinarka): In tako so bili ob vse celo tisti, ki so svoje depozite pretopili v podrejene bančne obveznice. Kakšna je sploh razlika med delničarji in imetniki podrejenih obveznic?

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): So tisti, ki so imetniki obveznic posodili denar in imajo banke do njih nenazadnje iz tega naslova dolg, to in kapitalski vložek, skratka tukaj je razlika in distinkcija.

TANJA DOMINKO (novinarka): Čeprav bi morali biti zaščiteni do te mere, do njihovo imetje ne bi propadlo v nobenem primeru, razen, če bi prišlo do stečaja banke. Nihče pa jih ni opozoril, da lahko do razlastitve pride tudi v primeru, če se vlada in parlament tako odločita, kot sta se leta 2013. In zdaj se pripravlja torej nova zakonodaja, toda Verbič ugotavlja, da je več razumevanja v Državnem svetu kot pa v koaliciji. V slednji so se namreč priprave zakona, ki bi popravil krivico, lotili ravno tisti, ki so zadevo zakuhali.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Ampak pravzaprav isti pripravljavci, ki so že leta 2013 vso to situacijo, ki se je izkazala za protiustavno, za razlastitve, ki so neupravičene, zakuhali in pripravili takratno spremembo zakona o bančništvu, torej ista ekipa na ministrstvu za finance pravzaprav danes pripravlja zakon in je pripravila zakon za vlado, ki je bil na vladi sprejet in poslan v Državni zbor, ki bi naj to protiustavnost odpravil. Koliko to počnejo iskreno, z dobrimi nameni je seveda samo po sebi jasno.

TANJA DOMINKO (novinarka): Narobe svet in tako se lahko samo čudimo zakaj se krivice ne odpravljajo, pa naj gre za šolstvo, zdravstvo ali pa delniške trge.