Janez Zalaznik Ljubljana - »Program privatizacije Telekoma smo bili prisiljeni spremeniti zaradi stališč evropske komisije,« je včeraj pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Evropska komisija je menila, da je izključitev podjetij v državni lasti iz mednarodnega razpisa diskriminacija, zaveze za strateškega partnerja pa oviranje prostega pretoka kapitala. S sprejemom novega programa so bili razveljavljeni marca sprejeti program in strateške usmeritve, ki jih je vlada sprejela maja lani. »Če gre za privatizacijo m umik države iz Telekoma, naj se umakne vsaka država, ne le naša, zato sem do uradnega opomina evropske komisije vztrajal pri tem, da družbe v državni lasti na razpisu ne
morejo sodelovati,« je pojasnil Vizjak in dodal, da je takih možnih kupcev sicer le malo. »Zaveze smo spremenili v cilje, ti pa ostajajo enaki: ohianjanje poslovnih funkcij v Sloveniji, razvoj omrežja, povečanje dodane vrednosti, sodelovanje s slovenskimi podjetji, nadaljevanje širjenjavtujino, ponujanje enakih možnosti dostopa do omrežja konkurentom,« je pojasnil. Na vprašanje, kako bodo kupca »prisilili«, da bo te cilje, ki niso več zaveze, spoštoval, pa je pojasnil, da se bo skozi presojo vsebinskega dela to dalo izluščiti in v pogodbi ustrezno zavarovati. Država ima skupaj s Kadom in Sodom v lasti okoli 75 odstotkov delnic Telekoma. Na mednarodnem razpisu bo ponudila 49,13 odstotka Telekoma, strateški partner pa bo izbran na podlagi dveh kriterijev: izpolnjevanja ciljev in najvišje ponujene cene. V prvem krogu bodo podjetja povabili, naj oddajo nezavezujoče ponudbe, najugodnejše ponudnike, ki bodo lahko opravili skrben pregled, pa bodo povabili v dmgi krog, kjer bodo morali oddati zavezujoče ponudbe. Na vprašanje, kakšno težo bo imela na razpisu ponujena izmenjava lastniških deležev, ki je bila pred časom ena bolj zaželenih oblik vstopa strateškegapartnerja, pa je Vizjak odgovoril: »Ce sta v drugi fazi po ceni in izpolnjevanju ciljev dve ponudbi blizu, bo imela prednost tista, ki bo ponudila navzkrižno lastništvo. Kaj pomeni blizu, bomo tudi natančno določili, je pa navzkrižno lastnistvo tudi pot do izpolnjevanja ciljev,« je še dodal Vizjak. Prodaja bo lahko in ne več nujno v dveh fazah (najprej 35,13 in nato še 14 odstotkov). »Ne želimo zapirati vrat, če bi nekdo izpolnjeval cilje in želel takoj kupiti celotni delež,« je pojasnil Vizjak. Na vprašanje, ali je s Kadom in Sodom že sklenjen dogovor, da bosta svoje delnice prodajala skupaj z državnim deležem, paje odgovoril, daje program prodaje z njima usklajen. Po končanem postopku bo država ostala lastnica 25 odstotkov in ene delnice. janez.zalaznik@dnevnik.si Če bi kupec Telekoma 49 odstotkov delnic Telekoma plačal po včerajšnjem enotnem tečaju na borzi, b? moral zanje odšteti milijardo in pol evrov. Nekateri poznavalci menijo, da bi bila lahko prevzemna cena celo nižja od tečaja na borzi. Ceno Telekomovih delnic, ki so od začetka kotacije na borzi pridobile že skoraj 60 odstotkov in so včeraj stale 464,58 evra, namreč dvigajo tudi pričakovanja glede prevzema. »Glede cene, po kateri bo Telekom prodan, ne želim špekulirati. Po mojem mnenju pa je prevzemna premija v veliki meri že vključena v trenutno ceno delnice.n meni Bine Pangršič iz borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik. Vlada o gospodarskih temah • Vlada je potrdila pogodbo o brezplačnem prenosu desetine Telekomovih delnic na Sod. Namenjene so izplačilu vlagateljem v telekomunikacijsko omrežje, Sod pa jih bo prodajal na mednarodnem razpisu skupaj z državnim deležem. • Vlada je potrdila predlog zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Nosilna institucija za nefinančne dejavnike podpornega okolja bo JAPTI, zakon pa je že usklajen s prihajajočo pokrajinsko zakonodajo. • Z dnevnega reda seje vlade je bil umaknjen predlog za soglasje k pogodbam, ki bi jih moral Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) skleniti z distribucijskirrii podjetji. Vsaka zaveza niža ceno »Sprostitev zavez kaže na to, da si vlada Telekom želi čim prej prodati najugodnejšemu ponudniku,« meni Bine Pangršič iz borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik. Možnost prodaje vseh 49 odstotkov naenkrat po njegovem mnenju pomeni, da bo vlada za delnico iztrzila več. »Cena, ki jo bodo iztržili s prodajo večjega paketa, bo zaradi dodatne prevzemne premije višja, kot če bi strateškemu partnerju ponudili zgolj 39 odstotkov, 10 odstotkov, ki so trenutno v Sodovi lasti, pa verjetno s precejšnim diskontom domačim vlagateljem. Prevzemnik bo tako že v izhodišču dobil višji delež, s prevzemno ponudbo, ki jo bo moral objaviti, pa zagotovo več kot 50 odstotkov, kar mu bo omogočilo večjo avtonomijo pri oblikovanju prihodnjih poslovnih odločitev,« je pojasnil Pangršič. Robert Žnidar iz Gorenjske borznoposredniške družbe pa je prepričan prav v nasprotno. »Prodaja 49 odstotkov lahko celo zniža ceno. Vvsakem primeru bo moral namreč kupec objaviti prevzemno ponudbo. Ce bi vedel, da država prevzemne ponudbe za 14 odstotkov, predvidenih za prodajo kasneje, ne bo sprejela, to zanj pomeni prihranek. Na skupščini pa bi imel v vsakem primeru večino, saj se skupščin večina malih delničarjev ne udeležuje. To, da ni zavez, pa pomeni, da bo cena višja. Vsaka zaveza zniža ceno,« meni Žnidar.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Zalaznik Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 13. 07. 2007
Stran: 21
