Z novim letom Zito Gorenjka, d. d., družba za proizvodnjo pekarskih in konditorskih izdelkov, ne bo več gospodarska družba, pač pa le proizvodni obrat Žita, d. d., Ljubljana. Delavce zanima, kaj jih čaka. ŠTEFAN ŽARGI Lesce • V torek je bil v Žitu Gorenjki zbor delavcev, na katerem so delavcem predstavili odločitev o pripojitvi te družbe Žitu, d. d., Ljubljana. Pripojitev je le ena izmed potez konsolidacije, ki jo izvajajo v Žitu, pri čemer so že lani pripojili pet odvisnih družb, letos pa nameravajo to zaključiti še z dvema. Pri tem je pomembno dejstvo, da je Žito z nakupom delnic povečalo svoj večinski lastniški delež z lanskih 51 na 91 odstotkov, v teku pa je tudi iztisnitev malih delničaijev, ki
imajo dobrih osem odstotkov delnic. Pripojitev pomeni izgubo statusa delniške družbe in s tem vsakršne poslovne samostojnosti. Zaradi tega je prišlo tudi do ponovne zamenjave direktorja, saj se je Frand Čampa sredi preteklega meseca zaradi nestrinjanja odločil za odstop. Na zbor delavcev nam v torek niso dovolili, ker da gre za intemo zadevo, zato smo po zboru zaprosili za izjave in komentar~e o tem uro in pol dolgem zboru Iztoka Bricla, predsednika uprave Žita, Petra Gašperina, novega predsednika uprave Žita Gorenjke (po 11 letih dela v Gorenjki je bil na ta položaj soglasno imenovan z mesta tehničnega direktorja), predsednika sveta delavcev v Žitu Gorenjka Francija Zvera, predsednika sindikata v Žitu Gorenjka Rafaela Podlogarja ter župana Občine Radovljica Janka S. Stuška, ki je bil na zbor vabljen in aktivno udeležen. Za delavce bo enako Iztok Bricl, predsednik uprave Žito, d. d.: "V Žitu, d. d., smo se kot večinski lastniki z več kot 90-odstotnim deležem odločili, da Gorenjko, ki sicer je že članica skupine Žito, pripojimo naši družbi - materi. Konec julija bo o tem sklepala skupščina, septembra pa naj bi izvedli tudi pripojitveno skupščino. S prvim januarjem naj bi tako Gorenjki prenehal status delniške družbe in bi postala profitai center. To je v skladu s strategijo, da postanemo čim bolj enovito podjetje, bolj prilagodljivi in stroškovno učinkoviti. Danes smo delavcem razložili, kaj te spremembe pomenijo. Ob tem naj povem, da jim ne grozi nobena izguba delovnih mest, gre le za spremembo pravne oblike. Plače in sistematizadja ostajajo enake, ne bo nikakršne selitve proizvodnje, dejavnost ostaja enaka. Že v preteklosti smo skoncentrirali marketinško, nabavno, prodajno in finančnoračunovodsko funkcijo, razumljivo je, da mora ostati v Lescah logistika, posebej pomembno pa je, da tu ostaja tudi razvoj. Bodoči profitni center bo še naprej vodil Peter Gašperin, ki med zaposlenimi v Gorenjki uživa veliko zaupanje. Tudi naprej bo dobra vpetost Gorenjke v lokalno okolje ostala enaka. V Žitu imamo tri stebre dejavnosti: pekarstvo, konditorstvo in zamrznjeni program. Zadnje spremembe na trgu pekarstva, kjer smo vodilni na trgu (Spar gradi svojo pekamo), bodo verjetno zmanjšale prodajo na področju izdelkov dopeke (zamrznjeni izdelki, ki se pečejo v trgovskih centrih), pričakujemo pa, da bomo ostali dalje v Sparu s fmalnimi vrstami kruha. Na področju konditorstva, kjer je v Žitu poleg Gorenjke tudi Šumi, je konkurenca izredno velika. Imamo pa pomemben tržni delež in dobro znano ime." Letos poslujejo bolje Peter Gašperin, novi predsednika uprave Žita Gorenjke: "Letos poslujemo dobro m polletni rezultati so ugodni. To je tudi posledica preteklih mvestici], saj smo prenovili linijo embalaže, ki nam omogoča individualno pakiranje, kar pospešuje prodajo. Letos smo začeli delati čokolade z novimi okusi in nova linija čokolad Mistika - žlahtne temne čokolade, se je lepo uveljavila. Pri kruhu prodaja raste - pozitivno poslovanje je bilo pri tem že tudi lani, kar je predvsem zasluga dobre kvalitete, s katero sledimo okusu kupcev. Vse to nas prepričuje, da je potrebna stalna skrb za kvaliteto in delo na novih izboljšanih izdelkih. Pripojitev pomeni zaključek konsolidacije in pričakujem, da nadaljnjega zmanjševanja števila delavcev ne bo. Nasprotno: upamo, da bo povečana prodaja odprla možnosti zaposlovanjavproizvodnji." Čas bo pokazal Predsednik sveta delavcev Franci Zver je bil v svojih izjavah jedmat. Dejal je, da se zavedajo, da ima lastnik glavno in zadnjo besedo, vendar je tudi prav, da so delavci seznanjeni s spremembami iz prve roke. Zato se je svet delavcev odločil sklicati zbor, ki pa je bil zgolj formalen. Sam ugotavlja, da je vsak novi direktor pomenil nadaljnje odpuščanje Ijudi in kljub slišanim lepim obljubam se boji, da bo tudi tokrat tako. Ali vse skupaj ne vodi celo v propad Gorenjke, bo po njegovem pokazal čas. Izkušnje govore drugače Podobno pesimističen je bil tudi predsednik sindikata Rafael Podlogar, ki nam je namesto izjave poslal svoj pisno pripravljen govor, ki ga je imel na zboru delavcev. V njem je opozoril na težke razmere v Žitu Maribor (nekdanji Kruh-pecivo), kjer so večino delavcev odpustili, šikanirajo sindikat, imajo slabe plače, neurejen delovni čas, za dobiček pa prikazujejo denar iz razprodaje pekarne. Tudi v Žitu Gorenjki bi po njegovem mnenju težko govorili o napredku s privatizacijo voznega parka, kuhinje, čiščenja in drugih pomožnih služb, koncentradje na ravni Žita Ljubljana pri prodaji, nabavi in obračunu plač pa so dale od obljubljenih nasprotne učinke. Vodilni imajo z zahodno Evropo primerljive plače, delavske pa so primerljive s srbskimi in makedonskimi. Od lepih izrečenih besed se ne da živeti in vse kaže, da bo tudi delavcem v Žitu Gorenjki preostal le sindikalni boj. Predlagal je pet zavezujočih sklepov v zaščito delavcev, ki so jih navzoči z aplavzom pozdravili. Občina bo izgubila veliko Janko S. Stušek, župan Občine Radovljica: "Zelo mi je žal, da bo Žito Gorenjka s pripojitvijo Žitu Ljubljana izgubila svojo poslovno samostojnost, saj bo od gospodarske družbe ostal le proizvodni obrat. S tem občina izgublja še eno gospodarsko družbo. Že pred tremi mesed sem v pogovorih na Žitu predlagal, naj ne gredo po tej poti, nasprotno, •predlagal sem večjo samostojnost. Ta proces pripojitve zame pomeni veliko nevarnost za izgubo delovnih mest, manjše možnosti za povezavo z občino in večja poslovna tveganja, čeprav trdijo obratao. Kot slišim, so delavci prodali svoje delnice - celo pod ceno, in torej postali zgolj mezdna delovna sila, brez vpliva. Če se bodo razmere zaostrile, bodo prav oni prva žrtev. Strinjam se z bivšim direktorjem Čampo, s katerim sem dobro sodelo- • val, in ki si je prizadeval za povečanje samostojnosti v komerciali, nabavi in pri prodaji. Imamo tudi konkretno izkušnjo: lani smo si prizadevali, da bi v Gorenjki začeli z novim artiklom "Linhartovimi kockami", reprezentančnim izdelkom tega okolja, pa Ljubljana za to ni bila. Posebej pa me je strah pritiska multinacionalk na konditorskem področju, kjer ima Gorenika v Sloveniji četrtinski tržni delež, saj se lastniki lahko odločijo, da jo prodajo, novi lastnik pa jo nato zapre. Na zboru je bilo danih veliko lepih obljub, obljubljen celo piknik za zaposlene, sindikalne zahteve pa so ostale v zraku. Poskušal bom storiti vse, da se ta pripojitev ne zgodi." Predsednik uprave Žita Iztok Bricl (desno) in novi predsednik uprave Gorenjke Peter Gašperin
Medij: Gorenjski glas
Avtorji: Žargi Štefan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ekonomija
Datum: 06. 07. 2007
Stran: 17
