podjetja nabiralniki Ustanavljajo jih za brisanje sledi pri tihem prevzemanju delniških družb Primož Cirman, Matjaž Polanič Stanovanjski blok v Ijubljanski Spodnji Šiški ruši mit o prepadu med bogatimi in revnimi. Čeprav daje štirinadstropna stavba na koncu Ulice Milana Majcna videz povsem običajnega prebivališča starejšega srednjega sloja, se namreč v njej skriva eno najbogatejših slovenskih malih podjetij. Mima soseska, kijo občasno razbudi le kakšna starejša gospa s stepanjem preproge na bližnjem stojalu, je v resnici središče privatizadjske zgodbe, v kateri se vrtijo milijoni evrov. Kolonel, kot se imenuje podjetje, ki domuje v vhodu šišenskega bloka, je od lani ključno podjetje v
lastniški mreži Pivovame Laško. Le nekaj mesecev po ustanovitvi je prevzelo mariborski finančni holding Center naložbe, ki ima danes v lasti 15 odstotkov pivovame m 22 odstotkov njenega največjega lastnika, holdinga Infond. Prevedeno v jezik denarja: Kolonelova naložba je vredna več kot 9 milijonov evrov. Pri tem ne gre zanemariti pridobljenega posrednega lastniškega vpliva. Center naložbe, Infond m Pivovama Laško so lastniki pomembnih deležev v Mercatorju, Probanki, Perutnini Ptuj, Zavarovalnici Triglav, Delu, Večeru, Premogovniku Velenje in Uniorju, ki se vrednotijo v stotinah milijonov evrov. Simbol privatizacije Zgora) našteti podatki so še irnpresivnejši v luči defstva, daje imel Kolonel lani le slabih 12.000 evrov kapitala. Kljub temu so mu banke odobrile najetje desetmilijonskega posojila. Prav tako se zdi nenavadno, da so popolnoma neznanemu podjetju delež v Centru naložbe že.pred objavo prevzemne ponudbe prodali vsi največji delničarji družbe, med katerimi so bila podjetja iz kroga Pivovame Laško in tudi dmga največja slovenska banka. Bi lahko torej Kolonel oklicali za poslovno gazelo? Ne. Iz bilanc je namreč razvidno, da je lani s finančnim posredništvom ustvaril le za tri evrske tisočake dobička. Ker je bil očitno ustanovljen izključno za prevzem Centra naložb, ga lahko uvrstimo med tako tmenovane »kas'lc firme« oziroma podjetja nabiralnike. Da je sedež Kolonela v enem izmed vhodov šišenskega bloka, izdaja le manjši napis na enem izmed poštnih nabiralnikov. »Kaslc firme« so simbol zaldjučne faze slovenske privatizadje. Ustanavljajo se z namenom brisanja sledi pri tihem prevzemanju delniških družb. Javna skrivnost je, da za njimi v resnici največkrat stojijo vodilni v lastnmjenih podjetjih, čeprav jih med uradnimi lastaiki za zdaj ni najti. Zakaj menedžerji prikrivajo lastniške povezave? Ker jih to manj stane. Če večji delničarji nekega podjetja med seboj niso navzkrižno lastaiško povezani, nobenemu izmed njih namreč m treba objaviti prevzema. Seveda le v primeru, če njihovi posamični deleži ne presegajo 25 odstotkov. Teoretično se torej lahko zgodi, da menedžerji s štirimi »kas'lc firmami« popolnoma obvladujejo lastništvo podjetja z i2jemo štirih delnic, pri tem pa jim sploh ni treba objaviti prevzemne ponudbe. S pomočjo podjetij nabiralnikov lahko menedžerji podjetje, ki ga vodijo, spravijo pod svoje lastniško okrilje še pred uradno objavo prevzema. Edini pogoj je, da med njtmi ni vidnih povezav. »Kas'lc firme« zato pogosto uradno domuj ejo v praznih blokovskih stanovanjih, nimajo stadonarne telefonske številke ali spletne strani. Najpogosteje jih uradno zastopajo osebe, ki jih ne pozna niti ožja poslovna javnost. Uradne lastniške povezave Kolonela s Pivovamo Laško m mogoče najti. Če gre verjeti sodnemu registru, je lastnica Kolonela Danijela Rakovič, ki jo v poslovnem registru najdemo le med nekdanjimi nadzomiki Agis zavor. Sledi bi iz Kolonela morebiti lahko vodile k Robertu Šegi, svetovalcu Laščanov. Iz napisa na Kolonelovem nabiralniku gre namreč sklepati, da podjetje domuje v stanovanju nekdanje poslovne partnerice enega izmed nekdanjih zaposlenih v KD Group, kjer je bil Šega nekoč eden izmed večjih lastnikov. Ceprav je Rakovičeva edina lastnica Kolonela, ni pričakovati, da bo sprejemala poslovne odlodtve, ki ne bodo po volji Bošku Šrotu, pivemu možu Pivovame Laško. Prav tako je denimo težko verjeti, da bi podjetje FB investidje, ki obvladuje holding Maksima, največjega lastnika Istrabenza, v bližnji prihodnosti vleklo poslovne poteze v nasprotju z interesi Igorja Bavčarja. Podjetje, ki je imelo lani kar dva milijona evrov negativnega kapitala in nima zaposlenih, tako prek Maksime obvladuje četrtmo Istrabenza, vredno več kot sto mihjonov evrov. Čepravje uradni lastnik FB investidj nizozemska izpostava finančne skupine Poteza, dobro obveščeni zatrjujejo, da za podjetjem stoji uprava Istrabenza. V upravi koprske družbe so to večkrat zanikali, opozoriti pa velja, da so FB investicijam le dan po objavi prevzemne namere prodali svoj delež v Maksimi. Halo, Bing? Prodajam delnice Poglejmo še nekaj primerov. Lani ustanovljeno podjetje Bazaltje pred mesecem dni postalo eden najpomembnejših lastnikov v družbi Delo Prodaja, pred časom pa je od Radenske kupilo tudi vecji delež Zavarovalnice Triglav. Cena? Malenkost. Podjetje, ki je lani obrnilo manj kot sto evrskih tisočakov, obvladuje naložbi, vredni več kot 5,5 milijona evrov. Sedež BazaltajevstolpnicivNovih Fužinah, podjetje, ki ga, sodeč po javno dostopnih podatkih, zastopa član celjske rock skupine Nude, pa nima niti lastnega nabiralnika. Ste vedeli, da je največji lastnik uglednega Ijubljanskega Hotela Slon, ki je imel lani za 8,4 miiijona evrov kapitala, podjetje - uradno v lasti dunajskega Srba - brez stacionarne telefonske številke, ki je predlani zbralo »neverjetne« štiri evre prihodkov? Natanko toliko finančnih prihodkov lani beleži tudi gostmsko-turistično podjetje Alisio, ki je pred kratktm prevzelo in iz lastništva iztisnilo male delničarje finančne družbe Finira, vredne okoli 30 milijonov evrov. Ali kdo potemtakem dvomi v uspeh okoli 28 milijonov evrov »težke« prevzemne ponudbe, ki jo bo za Ijubljansko Etro 33, znano po transformatorjih, objavilo neznano podjetje Sarini, sicer domnevno blizu mariborskemu Pom Investu? Da je moč kupiti za 17,5 mihjona evrov delnic največje slovenske banke le s 7500 evri osnovnega kapitala, je pred časom dokazal čmomeljski odvetnik Ivan Kukar. Družba Sava projekt, kijoje ustanovil aprila letos, je tako na lestvid najvecjih lastnikov NLB uvrščena pred avstrijsko Ba-Ca, Swissfirst bank in nekaj velikih državnih podjetij. Iz Bele krajine prihaja tudi znani poslovnež Dare Južna, sicer lastnik Perspektive, ki pa navedbe naših virov, da stoji za Savo projektom, odločno zanika. Parkirišča niso več v modi Ob nmožičnem vstopu »kas'lc firm« v lastništva slovenskih podjetij si tako velja zastaviti tri vprašanja. Prvič; zakaj so menedžerji pri pripravah na prevzem opustili uporabo klasičnih »parkirišč« delnic (banke, investicijske in finančne družbe)? Drugič; kako uspe podjetjem z nekaj tisočald kapitala pridobiti milijonska posojila? In tretjič; ali je tovrstno lastninjenje slovenskega gospodarstva sploh pod drobnogledom Agenoje za trg vrednostnih papirjev (ATVP)? Odgovor na prvo vprašanje smo poiskali pri ekonomistu dr. Mateju Lahovniku. »Z umikom paradržavnih skladov iz podjetij smo priče tretjemu valu privatizacije, ki se bo končala najkasneje vpetih letih. 'Kas'lc firme v tujird največkrat ustanavljajo zaradi davčnih razlogov, doma pa so zelo prildadne za prikrivanje lastniških povezav v pogojih nove prevzemne zakonodaje, ki strožje definira povezane osebe. Žal tudi prenovljeni zakonodaji ni uspelo ustaviti kopičenja delnic m prevzemov podjetij pred objavo uradne ponudbe,« ugotavlja Lahovnik. »Priprave na prevzeme so se začele pred petimi ali desettmi leti s tako imenovani parldrišči. Zdaj smo v fazi ustanavljanja 'kaslc firm, ki družbe prevzemajo z visokimi krediti, zaradi stroškov obresti pa večinoma poslujejo z izgubo,« ugotavlja sogovomik iz finančne panoge, ki ni želel biti imenovan. »V naslednji fazi se bodo ti prevzemi plačevali. To je enostavneje pri finančnih holdingih, ki lahko preprosto prodajo del nepotrebnega premoženja. Prevzemi se namreč odvijajo večinoma občutno pod poštenimi ali likvidadjskimi vrednostmi. Prevzem holdinške družbe pod ceno lahko koristi tudi nadaljnjemu prevzemu katere pomembnejše družbe, saj prevzeta družba najprej proda manj pomembne deleže m nato začne z nakupi ciljne tarče,« je razložil sogovornik. Prav tu je moč potegniti vzporednico s Kolonelovim prevzemom Centra naložb, ki je zatem začel povečevati delež v Pivovami Laško in njenem največjem lastniku. Kreditni čudeži Po Lahovnikovem mnenju »kas'lc firme« najbolj škodijo malim delničarjem. »Prevzemnikvponudbi namreč navede ceno, po kateri je že poprej prikrito pokupil večtno delnic. S tem v posmeh prevzemni zakonodaji zgolj poceni legalizira obstoječe stanje,« meni Lahovnik Prevzeme z relativno predvidljivim izidom smo v zadnjem letu dni videli še v Lesnini EMMI, Mlinotestu, Emoni Obali, Viator & Vektorju, Drogi Kolinski in Jati Emoni. Drugo vprašanje se nanaša na kreditne čudeže, ki jih uprizarjajo podjetja iz nabtralnikov. »Danes menedžerji prevzemov večinoma ne finandrajo več z izplačevanjem visokih dividend,« nam je dejal omenjeni neimenovani sogovomik. »Raje najamejo lombardne kredite, prevzemnik pa nato sklene, da bo zmanjšal kapital prevzete družbe z umikom lastnih delnic. Te nato prevzeta družba odkupi od glavnega lastnika po občutno višji ceni od tiste, po kateri se je izvajal prevzem, s čimer ga lahko prevzemnik deloma financira,« dodaja sogovomik. Dr. Marijan Kocbek z mariborske pravne fakultete sicer dvomi, da se bodo vsem menedžerjem izšle zgodbe o prevzemih podjetij, ki jih vodijo. »Če družba, ki so jo prevzeli, ne bo poslovala dobro ali menec~iezji ne bodo sposohni vračati obresti in poso)il, bodo lastaiki druzb postale banke, ki so jim odobrile posojila,« opozarja Kocbek. Morebiti je v celotni slovenski privatizacijski zgodbi še najzanimivejše vprašanje, ali in kdo jo nadzomje. Nadzorje sicer po zakonodaji naloga Agendje za trg vrednostnih papirjev (ATVP). »AT"VP je z novo zakonodajo z obmjeium dokaznim bremenom dobila več pooblastil, a sam se ne spomnim primera, da bijih izkoristila. Ne vem, ali se na agendji bolj bojijo javnega izpostavljanja ali morebitnih političnih dstk. Če bi bil za nas pristojen ameriški borzni regulator, bi zagotovo postal pozoren na kopičenje delnic v monopolnih državnih podjetjih, še posebno pri tako visokih cenah,« je kritičen Lahovnik Z agendje, ki jo vodi Neven Borak, nam v minulih tednih ni uspelo dobiti odgovorov na naša vprašanja. Podjetja iz nabiralnikov največ stanejo male delničarje, ki za svoje delnice v vnaprej odločenih prevzemih običajno dobijo manj od njihove realne vrednosti. Banke: Posojila ni brez neposrednega stika Štiri slovenske banke smo povprašali, kakšno posojilo bi odobrili novoustanovljeni družbi z 10.000 evri kapitala, ki sredstva potrebuje za prevzem, o katerem je že dogovorjena z večjimi lastniki, ki imajo v lasti približno polovico družbe. Natančnega odgovora nismo dobili. Prvi mož Banke KoperVojko Čokje zatrdil, da »potrebujejo več podatkov in v takšnih primerih tudi neposredni stik s potencialnim komitentom«. Član uprave Factor banke Ciril Dragonja nam je odgovoril, da je vsaka odobritev kredita »stvar individualne presoje in ocene tveganja«. Podobno je menila tudi članica uprave Probanke Milana Lah, v NLB pa so nas zaprosili za dodatne podatke o poslovanju družbe, ki načrtuje prevzem, in njenih lastnikih. Vsi, ki torej razmišljate, da bi si do stanovanjskega posojila pomagali z ustanovitvijo »kas'lc firme«, a nimate dobrih zvez med vplivnimi menedžerji, raje opustite upanje, še preden boste vstopili v banko. Vtej stolpnici na Ijubljanskih Novih Fužinah uradno domuje podjetje, ki ima ob 12.000 evrih kapitala v lasti za več milijonov evrov naložb.
Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 06. 2007
Stran: 7
